Ko govori o folklori, zažari. Franc Hribovšek je, skupaj z ženo Nevenko Unk Hribovšek, eden ključnih obrazov Folklornega društva Groblje vse od ustanovitve društva. V pogovoru razkriva ključne dejavnosti društva, na približa zakaj folklora ni le tradicija, ampak način življenja, skupnost in vez med generacijami, ter povabi k prihajajočim projektom društva.
Hribovšek, Folklorno društvo Groblje že vrsto let bogati naše kulturno življenje. Kako bi ga na kratko predstavili?
Pred dvajsetimi leti se je v Domžalah rodila ideja, da bi poleg Društva narodnih noš in Otroške folklorne skupine ustanovili tudi odraslo skupino, ki bi plesala in prikazovala slovenske ljudske plese in bi na ta način zaokrožili tovrstno kulturno ponudbo. Beseda je meso postala in v Grobljah je dve leti kasneje pričela z delovanjem Folklorna skupina Groblje, ki je bila del Kulturnega društva Groblje. Predsednik društva je bil gospod Anton Košenina, mentorstvo nad plesalci in godci pa je prevzela gospa Nevenka Unk Hribovšek. Plesalci, odrasli člani, so bili vsi začetniki, vendar so se že naslednjo pomlad udeležili območnega Maroltovega srečanja, ki ga vsakoletno prireja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ter z gorenjskim spletom Fantje po polj gredo nastopili še na regijskem srečanju. Bil sem ponosen član in plesalec skupine! Po prvem zagonu smo se takoj usmerili na čezmejno kulturno izmenjavo: vzpostavili smo stike s skupinami in folklornimi festivali vseh štirih sosednih držav. Na Hrvaškem s pobrateno Koprivnico, v Avstriji s prijatelji iz Pölsa, v Italiji Danzerini iz Aviana, na Madžarskem smo se usmerili v Porabje, v Sombotel (Szombathely). Sedaj, po prehojenih osemnajstih letih, se veselimo sodelovanja z uveljavljenim in rastočim mednarodnim festivalom »Od Celja do Žalca«, kar nam omogoča povezavo s celim svetom.
V društvu delujejo različne sekcije – odrasla in otroška folklorna skupina ter tercet ljudskih pevk. Kaj je največja odlika oz. specifika vsake od njih?
Poleg naštetih treh skupin ne smemo mimo morda najpomembnejše, godčevske skupine, pa bom začel kar z njo. V godčevski skupini sta dve harmoniki, kontrabas in violina. Imeli smo še klarinet – trije klarinetisti so še vedno naši člani, vendar žal le zelo poredko sodelujejo pri delu skupine. Na godce smo zelo ponosni, vsa leta korepetirajo na vajah folklornih skupin in zvesto podpirajo nastope. Repertoar so za potrebe animacije razširili na narodnozabavne in celo na umetniške viže. Zadnja leta jih na violini podpira gospod Tomaž Habe, častni član Občine Domžale.
Odrasla folklorna skupina je ves čas nosilna skupina društva. Ima bogato zgodovino nastopov, doma in na tujem. Plesalci so zelo privrženi in radi nastopajo. V programu imajo plese štirih slovenskih pokrajin: Gorenjske, Koroške, Dolenjske in Prekmurja. Vse odrske postavitve in kostumske podobe so darilo Nevenke Unk Hribovšek. Skupina izvaja lepo sprejete folklorne delavnice, sodeluje na predavanjih in okroglih mizah, ki jih organizira in izvaja Folklorno društvo Groblje, tako doma, kot tudi na tujem. Izpostavljamo pomen noše za slovenstvo in za slovensko kulturo. Kakšen vtis naredi bogastvo slovenskih noš na gledalce! Ta vtis znajo ceniti po svetu. Visoki predstavniki nekih držav ponosno paradirajo v nacionalnem kostumu. Tudi veleposlanica Republike Slovenije v Sarajevu se je oblekla v nošo. In glej ga zlomka, slovenska novinarska srenja jo je popljuvala, smešila, kar je po moje zavrženo. Z leti se je skupina postarala in si želi podmladka: snubi odrasle plesne pare, dobrodošli bodo.
V času korone se je zgodil čudež – spontano se je oblikoval Tercet pevk Folklornega društva Groblje. Obrestovalo se je plodno sodelovanje z dr. Uršo Šivic, pevovodkinjo našega društva, sicer delavko na ZRC SAZU. Tako so se pevke, ki najraje pojejo pesmi, ki so že skoraj utonile v pozabo, zelo hitro uveljavile in veliko nastopajo doma in po Sloveniji. Pevke prirejajo večer ljudskega petja »V Domžalah je fletno«, ki je spomladi v Grobljah.
Otroška skupina deluje eno leto in bo v kratkem že nastopala na mednarodnem folklornem festivalu v Koprivnici.
Kako otroke navdušujete za folklorno dejavnost?
V Domžalah je dvajset let delovala legendarna Otroška folklorna skupina Domžale, katere žal ni več. Nastala je praznina, katero sta želela zapolniti Kulturno društvo Domžale in Folklorno društvo Groblje. Po skoraj šestletnih naporih nam je lansko jesen končno uspelo ustanoviti Otroško folklorno skupino Groblje. Skupino plesalcev vodim jaz, pomagata mi Meta Maček, ki skrbi tudi za noše in moja žena Nevenka. Neizmerno pa smo hvaležni Darku Javorniku, ki s svojo harmoniko omogoča vaje in nastope osemčlanske skupinice. Otroci so obetavni, nastopili so že na srečanju Ringaraja in na Otroškem festivalu, trenutno se pripravljajo na nastop na 16. gala mednarodnem folklornem večeru »V Grobljah kot nekoč«, ki bo v soboto, 13. septembra v Športni dvorani Domžale. Naši mali plesalci zelo radi obiskujejo vaje, ki so razgibane, ponujajo jim igre, druženje brez telefonov in kvalitetne nastope. Ti nastopi jih navdušujejo, otroci so sproščeni in brez treme, uživajo in veselijo se »pogostitev« po dogodkih. Pričakujem, da jih bo zlasti motiviralo gostovanje na mednarodnem otroškem festivalu »V babičinem naročju« (U bakinom krilu), ki bo v soboto, 27. septembra, v pobrateni Koprivnici. V septembru bomo vpisovali nove člane. Vabljeni, da se nam pridružite.
Opazimo, da vse vaše skupine veliko nastopajo, tako v domžalski občini, širom Slovenije in tudi v tujini. Kakšne vrste plesov in ljudskih pesmi obiskovalci običajno vidijo ali slišijo na vaših nastopih?
Domžalska občina z bližnjo okolico je najjužnejši del Gorenjske. Tu smo doma, zato velik del naših pesmi in plesov izvira od tod in najrajši zaplešemo eno izmed številnih gorenjskih odrskih postavitev, v izvirnih kostumih. Zgodi se da, danes sicer redki naročniki nastopov, pogosto hočejo videti nekaj gorenjskega. Obvladamo tudi koroške plese, ki so po svoje atraktivni in v gledalcih morebiti vzbujajo neko nostalgijo. Tudi tukaj, kot povsod pri nas, gre za izvirno glasbo in originalne noše. Razpolagamo še s po dvema koreografijama, dolenjsko in prekmursko. Kot sem omenil, so vse koreografije, priredbe za delavnice in noše delo Nevenke Unk Hribovšek. Nekoliko drugače je pri otroški skupini. Šlo je za odločitev, da otroci čim prej stopijo na oder ter da so v pomankanju instrumentalne glasbene podpore tudi usposobljeni za nastop. Zato sem na oder postavil živžav na šolskem dvorišču, kot sem ga jaz sam med leti 1947 in 1951 doživljal na osnovni šoli v Šmartnem pri Litiji. V splet vključena igra Prišla majka morda pri gledalcu vzbuja pomisleke ali gre za slovensko igro, jaz vam pa jamčim, da smo se prav tako igrali. Splet sem poimenoval »Med odmorom«. Sedaj, ko so otroci shodili, pripravljam neko bolj gorenjsko, domžalsko postavitev, ki zgoraj omenjenih pomislekov ne bo sprožala.
Tercet pevk se je odločil za ljudski način petja, ena naprej, druga gre čez, tretja gre v bas. Opredelile so se za ljudske, ponarodele in tudi za avtorske pesmi z ljudsko vsebino, najrajši pa pojejo zelo stare pesmi.
Zavzeto vabite nove člane. Kako potekajo vaje in priprave na nastope – je za člane to predvsem zabava, učenje ali oboje?
Društvo je uspešno in napreduje predvsem zaradi privrženega članstva. Letos še nismo preveč občutili stiske zaradi nekega pomanjkanja plesalcev, zavedamo se pa, da se staramo in da je že danes potrebno misliti na nasledstvo. Kar nekaj časa se bolj ali manj uspešno trudimo pridobiti nove odrasle plesalce. Kljub oglaševanju (Spletne strani, Slamnik, Modre novice) še ni pravega odziva. Menim, da tukaj največ pripomore propaganda od ust do ust, zato to pri vseh pojavljanjih v javnosti tudi razglašamo. Novim članom ponujamo strokovno vodene vaje, ki potekajo vsak torek in četrtek ob 19:30 v grobeljski dvorani. Hkrati bodo opremljeni z nošami štirih slovenskih pokrajin. Cilj vaj je nastop. Predhodne vaje so lahko bolj sproščene, pred nastopi so strožje, kar je razumljivo.
Vaš tradicionalni koncert »V Grobljah kot nekoč« bo letos v soboto, 13. 9. v Športni dvorani Domžale. S čim boste razvajali obiskovalce?
Po maniri nekih festivalov smo med folklorni program vključili Godbo Domžale. Godba igra na ploščadi pred pričetkom predstave in podpira nastop Domžalskih mažoretk. Že nekaj let so stalnica večera in prisrčno upam, da bo tako lahko ostalo. Folklorno izročilo vedno predstavita ena oz. dve tuji skupini. Letos bodo gledalci uživali v nastopu izvrstnega srbskega Folklornega ansambla 14. oktobar Kruševac, plesali bodo plese iz Šumadije in Pomoravja, v drugem delu pa Vlaške plese. Domači gosti bodo plesalci skupine COF iz Ljubljane, ki so našim gledalcem že znani, prikazali pa bodo plese iz slovenske Istre, v drugem delu pa iz Razkrižja in okolice. Folklorna skupina Groblje bo v prvem delu prikazala dolenjske, potem pa gorenjske plese. Tercet pevk Folklornega društva Groblje, ki je že nastopil na tem folklornem večeru, bo zapel eno žalostno in eno veselo ljudsko pesem. Naša najmlajša skupina, Otroška folklorna skupina Groblje, se bo predstavila s postavitvijo »Med odmorom«. Lepo vabim domžalce, da nas razveselijo z obiskom.
Bi še kaj sporočili našem bralcem?
Lahko povem še to, da Folklorno društvo Groblje samostojno deluje od leta 2025, da smo za podporo izredno hvaležni Krajevni skupnosti Jarše – Rodica, posebej predsedniku Antonu Košenini in Občini Domžale, ki zelo dobro skrbi za kulturna društva v občini. Našim članom se zahvaljujem za prostovoljstvo. Brez teh podpor nas ne bi bilo. Uživamo tudi ugodnosti pridruženega članstva pri prej omenjenem Mednarodnem folklornem festivalu »Od Celja do Žalca«. Naše društvo ima status nevladne organizacije na področju kulture in je vpisano v register prostovoljcev. Društvo vsako leto prireja otroški folklorni festival »Pleši, pleši črni kos«, ki je že mednarodni in prihodnjo pomlad bo trajal dva dni, večer ljudskega petja »V Domžalah je fletno«, v prejšnjem odgovoru omenjeni folklorni večer »V Grobljah kot nekoč« ter poustvarjeno romanje k sv. Notburgi v Groblje.
Avtor: KGŠ; Foto: arhiv FD Groblje
