Semena za prihodnost
Časi, v katerih živimo, zahtevajo razmišljanje ne samo o prihodnosti, kakršno bomo ustvarili zase, ampak o marsičem, kar bomo zapustili naslednjim generacijam. Živeti, pomeni nenehno biti podvržen spremembam, in obdobje, v katerem smo, je ključnega pomena za setev semen, iz katerih bodo zrasli novi plodovi. Dobesedno so stvar »vzele v roke« splošne knjižnice vključno z domžalsko, ki se pridružuje nekaterim drugim po Sloveniji. Knjižnica semen deluje kot vsaka druga knjižnica, le da si v njej ne izposojate knjig, temveč domača semena, iz katerih vzgojite rastline, pridelate nova semena in del teh semen nato vrnete v knjižnico.
Ekološka problematika je ena najbolj perečih tem, ki se nas dotika, in zahteva sprejemanje modrih odločitev. Najbolj vsakdanja podtema tega vseobsežnega problema je hrana. Kakšno hrano vnašamo v svoja telesa in kakšno bodo naši zanamci oziroma ali bomo sploh imeli časovno neomejeno možnost izbire? Hrana, revna s hranili in minerali, zaradi presežka pesticidov pa velikokrat celo zelo oporečna, ne samo da ne opravlja svoje primarne vloge, ampak celo škoduje. Semena, ki jih kupujemo, so že sama po sebi dostikrat vprašljivega izvora. Poleg tega okolje, v katerem živimo, in zemlja, v katero jih sejemo, postajajo vse bolj onesnaženi in borni. Biodinamika, ki združuje biološko kmetovanje z razumevanjem ekoloških dinamičnih procesov [1], podaja rešitve, v katerih mnogi vidijo skorajda edino možnost preobrazbe in vrnitve k biotski raznolikosti prehrane. V prvi vrsti pa sporoča, da je zemlja tudi vrednota, ki ima možnost obnovitve, če poskrbimo za to. Biodinamika torej ni le sonaravni način kmetovanja, temveč tudi način življenja, razmišljanja in dojemanja sveta okoli nas.[2] Trenutno stanje človeške zavesti o zemlji, ki jo v prvi vrsti izkorišča in ji mnogo premalo vrača, pa pustoši njo in našega duha.
Četudi pustimo ob strani daljno prihodnost, smo mi tisti, ki trenutno odločamo o planetu in o hrani, ki jo vnašamo v svoja telesa. Če doma posadimo zelenjavo, je toliko več možnosti, da v svoje telo vnesemo polno in čisto hrano. Knjižnice semen tako ponujajo dostopnost semen vsem, ki razmišljajo o nujnosti ohranjanja avtohtonih vrst za boljše zdravje nas in naših zanamcev, ter vabijo tudi vse druge, da tej temi namenijo kakšno misel. Semena so navsezadnje pomemben del slovenske kulture, ki tako kot marsikaj drugega počasi bledi. Z njihovim ohranjanjem ravnamo trajnostno in na tak način pustimo svoj odtis v kulturi. Knjižnice semen se torej pridružujejo spremembam, ki so nujno potrebne in ponujajo možnost drugačnega načina razmišljanja, delovanja in posledično življenja. Njihovo poslanstvo, kot zagovarjajo v goriški knjižnici Franceta Bevka, je ozaveščanje o ohranjanju avtohtonih sort ter biodiverzitete in hkrati opozarjanje na pomen samooskrbe ter sonaravnega vrtnarjenja.[3] Nekaj, za kar lahko rečemo, da je majhen korak za človeka, a ogromen za človeštvo in planet. Nekdo je nekoč napisal, da je moder človek tisti, ki posadi drevo, v čigar senci ne bo užival.
Če se torej sprašujemo, kako lahko doprinesemo k spremembam tudi sami, je vprašanje povsem na mestu. V današnjem ritmu življenja je sicer dostikrat odveč imeti še vrt, ki zahteva precej časa in truda, vseeno pa lahko posadimo kakšno rastlino. Če se temu pridružijo še najmlajši, toliko bolje. Spomnim se, kako smo kot otroci posejali pšenico in z velikim veseljem čakali, da vzkali. Danes v poplavi tehnologije in digitalizacije povsem pozabljamo na malenkosti, ki gradijo življenje, in s tem mlajšim generacijam onemogočamo pomembna izkustva.
Knjižnica semen je prava ideja, s pomočjo katere lahko iz malega zraste veliko. Poleg tega pri izmenjavi semen lahko spoznamo nove ljudi, somišljenike in prispevamo k boljšemu jutri zase in za druge.
Knjižnica Domžale ima na svojih policah veliko literature na temo vzgoje semen in vrtnarstva, ki je v pomoč tako začetnikom kot tistim, ki že imajo izkušnje s področja gojenja rastlin. Krajevni knjižnici Ihan in Moravče pa hranita pester izbor semen, pripravljenih na izposojo in setev. Dogajanje lahko spremljate tudi na FB-strani Domača semena v domžalski knjižnici, kjer so objavljene tekoče novice, novosti s področja in dnevi zbiranja semen.
Avtor: Lea Rems, Knjižnica Domžale
Spletni viri: