Pogovor s Silvom Karom, legendo sodobnega slovenskega alpinizma

Miro Pivar 12. december, 2023

216 3 min. za branje

Knjižnica Domžale je v ponedeljek, 11. decembra 2023 ob Mednarodnem dnevu gora gostila domžalskega alpinista Silva Karo, ki je leta 2022 v Brianconu v Franciji prejel zlati cepin za življenjsko delo na področju alpinizma in tako postal drugi slovenski alpinist, ki je prejel to prestižno nagrado. 4. decembra 2023, so v Knjižnici Domžale odprli tudi razstavo Silva Kara “Od lesenega do zlatega cepina”, ki je še vedno na ogled obiskovalcem knjižnice, razstava pa se nahaja v glavni avli ter v dvorani, kjer se odvijajo dogodki.

Ob mednarodnem dnevu gora in v okviru festivala Brati gore se je v prostorih Knjižnice Domžale dogajal pogovor s Silvom Karom, kjer je avtor najprej ob projekciji fotografij z obiskovalci, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička, predstavil svoje začetke alpinizma s Frančkom Knezom in Janezom Jegličem ter ostalimi alpinisti, ki so tistega časa osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja orali ledino ter osvajali vrhove in delali prvenstvene smeri v domačih in tujih gorah. Po predstavitvi izjemno lepih fotografij in predavanja Silva Kara je sledila predstavitev knjige Alpinist. Pogovor ob predstavitvi knjige Alpinist je vodila Mojca Volkar Trobevšek.

Alpinist – težko pričakovana avtobiografija junaka modernega alpinizma, ki ga je klic gora s kmečkega podeželja popeljal do brutalnih patagonskih viharjev, prostranih višav Himalaje, ožarjenih dimnikov karakorumskega granita, grenlandskega obzorja, indijskega monsuna, yosemitskih navpičnih zidov in prelepih Julijskih Alp. Njegovo alpinistično kariero so najbolj zaznamovale velike stene Fitz Roya, Cerro Torreja, Torre Eggerja in Bhagirathija ter predanost, drznost, gorečnost in iskreno prijateljstvo, ki so rodili navezo treh mušketirjev – Silva Kara, Frančka Kneza in Janeza Jegliča – Johana. Sočno in doživeto spisane zgodbe iz plezalno nemara najplodnejšega obdobja slovenskega alpinizma!

Po dolgem času smo spet dobili avtobiografijo ene od sodobnih legend slovenskega alpinizma. Karo (1960), del prepoznavne alpinistične trojke (Karo-Jeglič-Knez) nam v svoji knjigi, ki po njegovem ni niti filozofska niti lirična, temveč predvsem izpovedna, želi povedati, kakšen »lajf so furali« alpinisti v njegovem času. Karo doda knjigi nekaj fine barve s tem, ko malce bolj pikantne izraze postavi v ležečo pisavo. V kronološkem stilu bralca sprehodi skozi svoje življenje, od skrom ne mladosti na kmetih prek prvih del, ko je pomagal pri obnovah streh in ugotovil, da se lepo znajde na zračnih višinah, do prvih srečanj s hribi in gorami, ki so v njem prebudile strast in hrepenenje ter njegovo življenje zaznamovale za zmeraj. Alpinistična pot ga je vodila od domačih Julijcev, Paklenice in evropskih Alp (zraven je bil svoj čas tudi Borut Veselko) do ameriških ekspedicij, ki so v Yosemitih odpirali nove svetove, pa vse do Himalaje in Patagonije, kjer je s soplezalci spoznaval različne tipe vzponov in sten ter jih z neumorno vztrajnostjo in iznajdljivostjo vedno znova uspel preplezati. Karo piše direktno in, kjer je kritičen, brez olepševanja, nekaj gorkih besed nameni tudi Česnu in njegovemu Lotseju, se pokloni Jegliču, ki mu je leta 2017 posvetil tudi prvenstveno smer v Planji, s čimer je – poleg knjige – zaokrožil svojo dosedanjo alpinistično kariero. Žlahtni pripovedni minimalizem velikega alpinista!

Silvo Karo je eden glavnih akterjev zlate dobe slovenskega alpinizma. Rodil se je leta 1960 na Brdu pri Ihanu. V svoji knjigi Alpinist, ki je izšla leta 2018, iskreno piše, da se lahko prav Planinskemu društvu Domžale in Občini Domžale zahvali, da je lahko obredel dobršen del svetovnih gorstev. Nikoli ne pozabi omeniti družine, Planinske zveze Slovenije in številnih sponzorjev iz Domžal in drugod, ki so ga podpirali na izjemni poti. Bil je pobudnik za izgradnjo prve moderne plezalne stene v Sloveniji, postavljene v Hali komunalnega centra v Domžalah. Je tudi ustanovitelj Festivala gorniškega filma. Vabljeni na druženje z legendo slovenskega in domžalskega alpinizma.

Pleza od leta 1977. Opravil je več kot 2000 plezalnih vzponov (od tega 320 prvenstvenih) in se udeležil 27 alpinistično-plezalnih odprav. Od leta 1981 se ukvarja z vrhunskim alpinizmom. Aktivno je sooblikoval zlata leta slovenskega alpinizma, skupaj z Janezom Jegličem-Johanom in Frančkom (imenovali so jih trije mušketirji) so začrtali nove smeri razvoja slovenskega in svetovnega alpinizma. Njegovo alpinistično kariero, ki je segala od himalajskih 8000 metrov do 8a v športnem plezanju, so najbolj zaznamovale velike stene Fitz Roya, Cerro Torreja in Torre Eggerja v Patagoniji ter Bhagirathija v Himalaji. Zvesto je sledil modernim trendom vrhunskega alpinizma, ki ga je pripeljal do light and fast.

Njegov esej o granitnih velikanih Patagonije je dobil prostor v knjigi Voices from the Summit, ki jo je izdal National Geographic. Je tudi fotograf, pisec, snemalec, ustanovitelj in direktor Festivala gorniškega filma in dobitnik številnih priznanj in nagrad: Bloudkove nagrade (1987), srebrnega encijana za najboljši alpinistični film in nagrade UIAA (Trento, Italija,1989), srebrnega encijana za dosežke v alpinizmu (Trento, Italija, 1998), zlate medalje za alpinistične dosežke (Milano, Italija, 2000), Bloudkove plakete (Ljubljana, 1991), državnega odlikovanja Republike Slovenije red za zasluge (2010). Je častni član uglednega angleškega The Alpine Cluba (AC). Leta 2018 je izšla njegova avtobiografija z naslovom Alpinist. Leta 2022 je kot drugi slovenski alpinist prejel nagrado Zlati cepin za življenjsko delo