Pavel Pevec: o kulturi na Domžalskem

Kultura je zelo širok pojem. Kultura pomeni zbirko dosežkov in vrednot človeške družbe. Sem uvrstimo lepo obnašanje, bonton prehranjevanja, spoštovanje prijateljev in odraslih oseb, ples, glasbo, branje … In če si natančneje ogledamo našo, slovensko kulturo in umetnike, ki so pustili pečat in našo kulturo povzdignili, se ustavimo pri glasbi, plesu, likovni umetnosti, arhitekturi, razvoju pisave in bontonu v različnih situacijah. Vsak se lahko prelevi v vlogo umetnikov in ustvarja. O zgodovini kulture na Domžalskem je ogromno prispeval tudi Pavel Pevec, ki je kulturnik s srcem in je večji del svoje delovne, pravzaprav pa kar celotne življenjske poti, namenil kulturi, posebej ljubiteljskim kulturnim dejavnostim.

Zato je pogovor z Pavletom Pevcem, upokojenim delavcem v kulturi, med drugim tudi prvim direktorjem Knjižnice Domžale in vodjem domžalske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, o zgodovini kulture na Domžalskem pritegnil lepo število njegovih prijateljev in sodelavcev, ki so prišli na dogodek »Srečanja in spominjanja«. Srečanje z Pavletom Pevcem je vodila Cveta Zalokar, pogovor pa je potekal v prostorih Knjižnice Domžale v ponedeljek, 4. marca. 2024.

Pogovor z Pavletom Pevcem je najprej nanesel na njegovo mladost, saj se je družina preselila iz Ljubljane v Mengeš, kjer so živeli nekaj časa. Na tiste čase ima Pavel Pevec lepe in tudi manj lepe spomine, ni bilo bogastva, izobilja tudi ne, a otroci so bili zdravi in srečni. S spominom iz otroškega in mladostniškega življenja sta se z vprašanji Cvete Zalokar podala na pot, ko je začel obiskovati srednjo šolo, njegovo delovanje in organiziranje koncertov v Hali komunalnega centra, kjer so gostili ansamble in pevce iz takratne celotne Jugoslavije. Od Bijelega Dugma, Pro arte, Tereze Kesovije, domžalskih ansamblov tistega časa in še in še.

Tako se je Pavel Pevec, dolgoletni vsestranski kulturni delavec, s kulturo prvič srečal že v zgodnji mladosti, profesionalno pa, ko je postal tajnik na takratni kulturni in raziskovalni skupnosti, kjer je pokazal veliko strokovnosti in znanja. Ni le opravljal službe, temveč je več kot prizadevno in požrtvovalno skrbel za kulturo in kulturne organizacije ter društva v tedanji občini Domžale in kulturi namenjal tudi svoj prosti čas. Kot pravi Pavle, je pel tudi v zboru, rad pa se pohvali, da je zapel tudi na deskah Ljubljanske opere. Ljubiteljsko kulturo je spodbujal na področju množičnosti in kvalitete, bil pa je tudi pobudnik posegov v muzejsko, spomeniško in arhivsko dejavnost ter za izboljšanje pogojev ljubiteljske dejavnosti. V tem obdobju je bila odprta galerija, novi kino, storjeni so bili prvi večji koraki pri širitvi knjižnične dejavnosti, pa tudi pri prizadevanjih, da knjižnica postane kulturni center.

Krajši čas je opravljal tudi vodstveno funkcijo v njej, pomembno pa je sodeloval tudi v razvoju raziskovalne dejavnosti. Več kot desetletje je bil tajnik Zveze kulturnih društev Domžale, 15 let pa koordinator Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Zaradi njegovih prizadevanj so se nekatera področja ne le ohranila, pač pa napredovala. Kulturnim društvom, v katere so vključeni ljudje, ki imajo kulturo radi, je pomagal ne le po profesionalni plati, temveč je pomoči kulturnikom namenjal tudi svoj prosti čas in jim bil vedno na razpolago. Kot ustanovitelj je že več kot 35 let predsednik Kulturnega društva Domžale, v katerega so zavzete vse skupine, ki niso mogle ali hotele ustanoviti svojega društva. Tako se tam najdejo med drugimi skupinami tudi Citrarska skupina Notice, Klapa Kamelije, tudi Mara Vilar s svojimi ljudskimi pevkami je bila notri in še in še.

Pavel Pevec je kulturnik s srcem, ki je večji del svoje delovne, pravzaprav pa kar celotne življenjske poti, namenil kulturi, posebej ljubiteljskim kulturnim dejavnostim. Njegove odlike so prijaznost, pomagati vsem, ki pomoč potrebujejo, pripravljenost na sodelovanje ter želja, da se v občini uveljavljata tako ljubiteljska kot profesionalna kultura, vse to pa je veliko prispevalo k današnji kulturni podobi občine Domžale ter kulturni podobi celotnega območja Upravne enote Domžale.

In zaključna misel vsestranskega Pavleta Pevca v tem odličnem pogovoru: »Ne glede na to, da sem se vedno zafrkaval, tudi v službi, si pa nisem mogel predstavljati, da kakšna stvar ne bi bila narejena. Vedno sem se trudil narediti dobro, seveda čim hitreje in s čim manj napora. Ampak, ne pomnim, da kdaj ne bi bila kakšna stvar realizirana. Drugače pa sem zmeraj govoril, da bom med srečnejšimi ljudmi na svetu, če bom do upokojitve iz pubertete ven zlezel. Ni še čisto, a se trudim. Jaz sem bil danes na pogovoru tak, ker sem celo življenje tak. Jaz se bom še vedno zafrkaval. Hvala«

Več o zanimivem pogovoru pa si oglejte v videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar