Pa tako lep dan je bil včeraj v Mestnem kinu Domžale

Snemanje filma Pa tako lep dan je bil se je začelo v neodvisni produkciji, brez finančne podpore, zato so režiser in soustvarjalci projekt financirali iz lastnega žepa. Pomanjkanje sredstev je vzbujalo dvome, ali bodo film sploh lahko dokončali in ali bo kdaj prišel na velika platna. Kljub negotovosti je večina ekipe svoje delo prispevala brezplačno ali za zelo nizke honorarje, igralci pa so svoje vloge odigrali povsem brezplačno – predanost, ki dokazuje njihovo skupno ljubezen do filma. Po dolgem in napornem potovanju so ekipa in igralci končno dosegli cilj: film Pa tako lep dan je bil je zaživel na velikem platnu. Tako smo dočakali premiero ženskega trilerja, v katerem imajo glavne vloge štiri uveljavljene igralke: Katarina Čas, Ula Furlan, Nina Ivanišin in Tina Vrbnjak. Od ideje za kratki film do premiere celovečerca je minilo kar 11 let. Finance so ekipo zavirale, njihova razpoložljivost pa je bila omejena. Ker se v filmu vse zgodi v enem poletnem dnevu, so morali snemati le ob sončnem vremenu in primernih temperaturah. Katarino Čas so lovili iz Amerike, kjer dela v filmski industriji, da se je vračala nazaj in vsako leto posnela nekaj kadrov. Neodvisno producirani film Pa tako lep dan je bil je nastajal več kot deset let, medtem ko se zgodba v filmu odvije v enem samem dnevu.

Pogovora po premieri filma Pa tako lep dan je bil, v četrtek, 5. decembra 2024, v Mestnem kinu Domžale, so se udeležili režiser in scenarist Perica Rai, producent in mojster glasbe Tamir Gostiša, igralka Barbara Ribnikar ter producentka Zala Opara. Pogovor je vodil Jure Matičič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale.

Perica Rai se je pred desetletjem projekta lotil kot oboževalec grozljivk, a je kmalu ugotovil, da mu nasilje, ki je pogosto del tega žanra, ni pisano na kožo. Obdržal je le zgodbo o ženskah, ki se morajo rešiti same. To je sicer stalnica grozljivk, a kot je povedal Rai, ta film ni grozljivka, temveč triler. V zgodbi res najdemo elemente tega žanra, pa tudi drame in kanček komedije, ki razbije napetost. Zgodba spremlja štiri prijateljice, ki se po dolgem času srečajo v odročni gozdni hiši, da bi se zabavale in družile. Ena izmed njih pa obtiči s pokvarjenim avtomobilom na cesti in se tako zameri krajevnemu avtomehaniku, da jo ta besno išče po gozdu. Medtem se v okolici hiše smuka sumljivi lovec, ki mu ubijanje ni tuje.

Vsaj tako zanimiva kot zaplet filma je zgodba o njegovem nastanku. Režiser in scenarist Perica Rai, ki kot neuveljavljen ustvarjalec na finančno podporo Slovenskega filmskega centra nikoli ni računal, je moral nekako zbrati sredstva, da je lahko vsako poletje za nekaj snemalnih dni zbral ekipo. Minevala so leta, igralke so se razpršile po drugih projektih, Katarina Čas pa se je preselila v Hollywood. Vmes so se zgodile nosečnosti in pandemija, film pa je životaril in kazalo je, da ne bo nikoli končan. Naposled ga je pod svoje okrilje vzela produkcijska hiša Vertigo, ki je financirala poprodukcijo. Čeprav Rai priznava, da je bilo treba v montaži skupaj lepiti prizore, ki so nastajali v popolnoma različnih letih, in da je imel težave z maskiranjem telesnih sprememb igralk, končni izdelek večinoma ne razkriva sledi teh desetih let snemanja. Kljub dolgi produkcijski kalvariji je Rai v scenarij vključil tudi zametek za nadaljevanje. Dejal je, da bi se k žanrskemu filmu z veseljem vrnil, nikoli več pa s tako zahtevnim pristopom.

Ko se je pred desetimi leti projekta lotil, je bil še precej zelen, tako po režijski kot tudi po produkcijski in scenaristični plati, je povedal Rai. Ni vedel, da bo vse skupaj trajalo toliko časa. Gnala ga je želja po ustvarjanju filma, ni pa vedel, kaj to v praksi pomeni. Na neki točki je ugotovil, da je stopil v prevelike čevlje, a takrat je bilo nekaj materiala že posnetega in ni vedel, kaj naj z njim počne. Snemali so lahko le poleti, ker to narekuje zgodba. Gledališka sezona se konča okrog 20. junija, nato se ljudje razpršijo na različne kraje na dopust. Tako so lahko izkoristili le nekaj snemalnih dni, potem pa je bilo treba čakati na naslednje poletje. Na začetku je imel nekaj sredstev za financiranje osvetljave, tehnike, ostrilca in podobnega, a tega je hitro zmanjkalo. V praksi je to pomenilo, da so snemali le Rai, ena od igralk in direktor fotografije. Tehnikov za zvok in osvetljavo niso jemali s seboj. Rai je bil ne le režiser, temveč je moral razmišljati tudi, kako posneti prizore tako, da nizkoproračunska oprema ne bi bila opazna. Včasih ni imel niti stojala niti luči – enkrat so parkirali tri avtomobile, prižgali dolge luči in to je bila njihova filmska osvetljava. Ta projekt je bil zanimiv prav zato, ker je pokazal, kaj vse se da narediti z omejenimi sredstvi.

Pa tako lep dan je bil je slovenski film, ki koketira z različnimi žanri. V prvem prizoru vidimo krvavo Katarino Čas, kako se opoteka po gozdni cesti proti žarometom avtomobila, ki morda prinaša rešitev, morda pa le še en korak v kruti igri usode. Zasedba filma je izjemna. Štiri prijateljice prepričljivo igrajo Katarina Čas, Tina Vrbnjak, Ula Furlan in Nina Ivanišin, lovca pa Jure Henigman. Perica Rai suvereno vodi zgodbo, ustvarja srhljivo ozračje in prikazuje kompleksna razmerja med junakinjami. Med njimi je namreč stara zamera zaradi nepremišljenega zapleta iz preteklosti, ki je za eno izmed njih imel krute posledice. Podrobnosti izvemo šele proti koncu, čeprav lahko iz namigov že hitro uganemo, za kako hud prelom gre. Medtem ko ima lik Nine Ivanišin večino filma lastno dogodivščino, Ula Furlan, Katarina Čas in Tina Vrbnjak med svojimi liki vzpostavijo kompleksno dinamiko prijateljic, ki jim pogosto brez logike udarijo na dan stare zamere ali konflikti zaradi trenutnih življenjskih odločitev.

Perica Rai je kariero v kriminalistiki preusmeril v filmsko ustvarjanje. Snemanje glasbenih videospotov ga je pripeljalo do dela za slovensko nacionalno televizijo, režije oglasov in drugih televizijskih produkcij. Režiral je več kot 200 glasbenih videospotov, več kot 100 oglasov in več dokumentarnih ter kratkih filmov, med drugim večkrat nagrajeni kratki film Lana in Toni (2022). Zdaj je ustvaril še svoj celovečerni prvenec Pa tako lep dan je bil.

Film, ki si ga je vredno ogledati.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar