Mi

Nina Kosmač, pisateljica in vnukinja slovenskega romanopisca Cirila Kosmača, ki je pred dvema letoma izdala svoj prvi roman Utvare, na našem portalu objavljala tudi svoje poti v preteklost in obiske rojstnih hiš velikanov slovenske književnosti. Prvo Ninino pot v preteklost, ki smo jo objavili nedolgo nazaj, jo je popeljala v rojstno hišo njenega deda Cirila Kosmača v Slap ob Idrijci. 

Nina Kosmač ima veliko svojih objavljenih del v španskem jeziku, ker je v Španiji živela vrsto let. V Sloveniji so pod njenim mentorstvom udeleženci delavnice kreativnega pisanja lani izdali knjigo, ki se imenuje Razlito črnilo. Kmalu bo izšla še njena druga knjiga, ki jo je ilustriral koreograf in plesalec svetovne slave Rafael Amargo pod naslovom Srebrn Prah.

Tokrat vam predstavljamo njeno pesem z naslovom Mi, ki je napisana v prostem verzu, namenjena pa je “pešcem pred semaforjem”.

Mi, ki v skoraj nič več ne verjamemo.
Mi, ki nobene svetle zvezde v nemiru jutrišnjega dne, več ne vidimo.
Mi, ki brezposelni in lačni smo.
Mi, ki oropani vsega smo. Mi, ki niti več ne jočemo in tudi ne spimo.
Mi, ki ne štejemo več mrtvih. Mi z maskami na srcu, na očeh in ustih.
Mi, ki smo bolni, utrujeni, poraženi in jezni.
Mi poraženo zatirani, ki gledamo žalostni otroški smeh in oči.
Mi, ki smo primorani za trpljenje nekoga obtožiti.
Mi, ki vemo, da leta ne morejo zločinov in krivic izbrisati.
Mi, ki smo patetični odpadniki z zvezanimi usti in očmi.
Mi, ki nas le preživetja ponos druži v tej zmedi in stiski.
Mi, vemo, da zgodovina nič se ne spremeni, da kdor najhujša zatiranja in bolezni preživi, ponos v njem črnega laboda spev prebudi.
Mi, ti in jaz, jaz in ti -mi smo nenasitni in mrtvi krvoločni psi prihodnosti.

Nina Kosmač