Matjaž Brojan predstavitev nove knjige Živeti po domžalsko

Matjaž Brojan, novinar, urednik, ljubitelj vsega lepega, je človek, ki je s svojim delovanjem globoko vpet v zgodovino naše občine. Njegovo široko in raznoliko delo na različnih področjih ohranjanja kulturne dediščine, zlasti slamnikarstva, dolgoletnega novinarskega dela, zbirateljstva, rezbarjenja in kiparstva ter avtorstva številnih knjig o življenju in delu v občini Domžale, ga uvršča med najpomembnejše Domžalčane v zadnjem obdobju. Na področju knjižnega opusa je potrebno še posebej omeniti knjigo Slamnata sled Domžal, s katero ohranja kulturno dediščino, povezano s slamnikarstvom, njegovo zgodovino, obseg slamnikarske obrti in industrije na Domžalskem. V njej ponazarja tudi tehnike pletenja kit, šivanja slamnikov idr. Isto področje obravnava tudi v knjigi o slamnikarstvu v Mengšu, njegove strokovne članke pa najdemo še v knjigi Pletemo kite, Kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski Krašnja. Je avtor 38 člankov o slamnikarstvu, ki jih je objavljal v lokalnih in drugih glasilih, publikacijah ter stem širil vedenje in pomen slamnikarstva. Med številnimi deli naštejmo: Katarina iz domžalskega spomina, Počivajoči domžalski spomin, Domžalci in njihov čas, Domžalski kralji brez kron, sodelovanje pri nastajanju knjige o Aciju Bertonclju, pri monografiji o Francu Berniku, ter pri knjigi Demos na Domžalskem. Napisal je tudi knjigo dr. Franjo Rosina, pravi rodoljub, nesporen pa je njegov prispevek k vzpostavitvi domžalskega slamnikarskega muzeja. Sedaj je luč sveta ugledala nova knjiga »ŽIVETI PO DOMŽALSKO«, kjer so zapisani eseji o ljudeh, domžalski preteklosti in sedanjosti.

Predstavitve knjige, ki je bilo tokrat v prostorih Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, 15. februarja 2025, se je udeležilo lepo število obiskovalcev, častnih občanov Domžal in prijateljev Matjaža Brojana. Odlomke iz knjig med pogovorom je bral z svojim prefinjenim občutkom za branje radijski napovedovalec RTV Slovenija Igor Velše, pogovor pa je povezoval radijski voditelj l. programa Radia Slovenija Bojan Leskovec, oba pa sta velika prijatelja in bila tudi dolgoletna sodelavca Matjaža Brojana. Za glasbo je med premori poskrbel priznani harmonikar in virtuoz ter skladatelj Robert Smolnikar.

Četudi Domžale nimajo tisočletne zgodovine, kot jo imata bližnji Kamnik ali celo Mengeš v domžalskem sosedstvu, gre za zanimivo, barvito in razgibano preteklost ljudi, ki so nekdaj potovali skozi čas na območju Domžal. Nadvse presenečena njihova ustvarjalnost z ambicijami, da kaj storijo za svoj kraj, ter trmoglava  usmerjenost v uresničevanje zastavljenih ciljev. Vsi, ki se boste lotili branja teh zgodb v novi Matjaževi knjigi, boste našli veliko takega, kar je doslej počivalo v skritih arhivih še neraziskanih domoznanskih zbirk, ki jih Matjaž Brojan ima polno hišo.

Kot je dejal Matjaž Brojan, je bila Domžalska preteklost oblikovana v veliki meri z sobivanjem Tirolcev in drugih tujih  delodajalcev, ki so dajali krvavo zaslužen dohodek kmetom in njihovim družinam. Res, da je bil dohodek skromen, vendar je bil ob majhnem izplenu kmečkega gospodarstva pri delu z zemljo nujen za preživetje. Med obema vojnama je v kraju živelo nekaj nenavadnih ljudi, posebnežev. O njih je pričal nekdanji domžalski orožnik Vid Ambrožič. Skrbno je znal opazovati svoj kraj in svoje ljudi, ki so mu bili določeni v varstvo in nekakšno mentorstvo.  Nadziraj je njihovo dobro, predvsem pa z zakonom prepovedano ravnanje. V knjigi je nazorno opisana tudi kratka zgodovina slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku, saj je po mnenju njenega župnika Martina Cimermana prav domžalski slamnik čudovit simbol Slovenije v New Yorku. V knjigo pa je vpletenih tudi nekaj avtorjevih misli, ki jih je  namenil svoji domovini, njeni usodi in ljudem, ki jo imajo radi. Takih zgodb o Domžalah je veliko. Veliko zgodb, morda na stotine je Matjaž Brojan napisal takih zgodb, saj ima doma ogromen arhiv, za katerega se boji, kam bo še, ko bo on odšel, saj se nihče ne zanima za ta velik arhiv, ki ga ponuja zastonj. Matjaž Brojan je napisal veliko knjig in zgodb v svojih knjigah, podkrepljenih z starimi fotografijami, te pa prinaša tudi njegova nova knjiga Živeti po Domžalsko. Praviloma vse priprave obujajo zgodbe o Domžalah in njihovi ljudeh. Skozi domžalski čas je potovalo na tisoče ljudi, ki so z delom svojih rok, a tudi z uporabo pameti oblikovali Domžale v to, kar so danes. V novi knjigi je poskušal predstaviti tiste dogodke, pojave in ljudi, o katerih do sedaj v svojih številnih knjigah še ni pisal ali pa jih je samo mimogrede omenil v kaki zgodbi. V vsakem primeru gre za nekaj, kar kakorkoli izstopa  tudi v drugačni luči, kot je bila zadeva osvetljena doslej. Mnogi se z marsičem, kar je napisano v tej knjigi, ne bodo strinjali. Pa jih Matjaž sprašuje, ali ni morda zdaj čas, da zvemo tudi tisto, kar je bilo do včeraj heretično in se ni smelo slišati, kaj šele objaviti. Ali niso že stari Latinci,  ki so izrekali na tisoče modrih misli in izkušenj v svojih svetovno znanih pregovorih, med drugim imeli tudi tega: poslušati tudi drugo stran. Kdor meni, da ta pregovor ustreza njegovemu prepričanju glede resnice in pravice, bo z veseljem poiskal in tudi našel drugo plat doslej enostransko predstavljenih zadev. S temi besedami skuša avtor knjige Matjaž Brojan doseči večjo tolerantnost do različnih pogledov na dolga leta veljavna stališča in prepričanja glede preteklosti, včasih  zagotovljena tudi z represijo. Matjaž Brojan pa je še dodal, da je v četvero ali petero zapisov v novi knjigi vpletel kar nekaj svojih misli, ki jih je namenil domovini, njeni usodi in ljudem, ki jo imajo radi. Večino teh misli pa namenja tistim Slovencem, ki Slovenije nimajo dovolj radi. Zmrdujejo se nad vsemi, ki rtečejo, da ljubijo Slovenijo, njen kras in stas, njene ljudi, njeno preteklost ter spoštujejo prednike, ki so veliko storili, da je mati domovina obstala. Neizmeren občutek ponosa in veselja  ga je prevzel v tistih presrečnih dnevih, ko smo se osamosvajali in se osamosvojili. Zdaj pa se je, kot vidi in občuti,  vse nekako umazalo s stališči redkih ljudi, ki mislijo in tudi na nesprejemljive načine pripovedujejo, da to ni bilo nič posebnega. Ampak bilo je! Veličastno, enkratno in nadvse osrečujoče dejanje, občudovanja, spominjanja in poveličevanja vredno. To dejanje se bo ohranilo v narodovem spominu, »kritiki« pa naj naprej živijo z omalovaževanjem (če jih kot Slovence ni sram) največjega dogodka v zgodovini našega naroda. Tem vprašanjem in njegovim stališčem namneja kar veliko besed v novi knjigi. Matjaž upa, da bo bralec zapisanemu pritrdil. Rad pa bi vam še zaupal, da je v tejle knjigi skritih tudi veliko njegovih osebnih izkušenj, stisk in neizživetega, kar je sicer po naravi res doživel, a v sebi ne  do konca pretehtal, prežvečil in dokončal.

 »Pri koncu v moj precej osebni izdelek se bralcem zahvaljujem in jih z dvigom domžalskega  slamnika tudi lepo pozdravljam,«  je zaključil svojo predstavitev Matjaž Brojan.

Ob koncu se je vsem trem, ki so poustvarili ta prijeten večer, zahvalil z darili, članica kulturnega društva Miran Jarc Škocjan pa je podelila vsem štirim šopke.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar