Kamišibaj pod slamnikom – čaroben večer, ki je popeljal v svet zgodb

V tednu splošnih knjižnic je v Knjižnici Domžale potekal festival Kamišibaj pod slamnikom. Kamišibaj je oblika gledališča, pri katerem je predstava zrisana na papir. Slike so vložene v majhen lesen oder, imenovan butaj. Pripovedovalec oziroma kamišibajkar ob menjavi risb pripoveduje zgodbo.

Letos so si gledalci lahko ogledali kar 15 premier kamišibaj predstav. Nekateri kamišibajkarji so celo prvič stali na odru. Skupaj z že uveljavljenimi kamišibajkarkami so v Knjižnici Domžale pripravili čaroben večer in nas popeljali v svet zgodb.

Dogodek je otvorila Barbara Zonta iz Slamnikarskega muzeja Domžale z avtorskim kamišibajem Slamnikarska zgodba. Sledila je Katja Žerovnik s prav tako avtorskima zgodbama Ema si želi kužka in Emin kužkolov.

Joža žuna je letos predstavila dva nova kamišibaja, Vsak kaj zna (Darja Divjak Jurca) in Čudovito drevo (po motivih C. Matherson). Tudi Mirjam Slanovec iz Knjižnice Medvode je predstavila dve novi zgodbi, bolgarsko ljudsko Lisica in murenček pri mravljicah in slovensko ljudsko Kako je volk ribe lovil. S kamišibajem Mavrični zaplet nam je Meta Adamič Bahl predstavila svet likov in mešanje barv.

Gledalci so si ogledali še kamišibaje Darke Hlaj, Pametni veter (po motivih lužiško-srbske ljudske), in Jasmine Hlaj, Dedek in vnuk (brata Grimm), Pavliha zažge bajto (slovenska ljudska) Katarine Peterc in Legenda o gradiškem jezeru (moravška ljudska) Brigite Kranjec.

Ob koncu je lanska zmagovalka po izboru občinstva Joža Žuna nasmejala gledalce s svojim kamišibajem Kuko je kokoška kuhava čaj, ki ga predstavlja v narečju Moravške doline. Kot najboljša so gledalci letos izbrali kamišibaj Lačni lisjak (basen) Simona Podborška in kamišibaj Kako je gospod grof podaljšal dan (litovska ljudska) Tine Grošelj.

Nagrada za najboljša kamišibaja je ustvarila Ana Cajhen, ki ustvarja slamnike iz prave slame. Ohranja tradicijo slamnikarstva na Domžalskem in deluje v Slamnikarskem muzeju v Domžalah.

Tam si lahko ogledate tudi stalno razstavo o slamnikarstvu, si ogledate postopek nastanka slamnika in lahko si izberete tudi slamnik zase, ki ga Ana Cajhen oblikuje posebej za vas.

Avtor: Barbara Ahačič Osterman; Foto: Maruša Pavlič