4. festival Kamišibaj pod slamnikom
V tednu od 15. do 20. novembra smo praznovali Teden splošnih knjižnic. Knjižnice po vsej Sloveniji so ves teden praznovale s svojimi uporabniki na različnih dogodkih. Tudi v Knjižnici Domžale je bilo posebej praznično.
Odločili smo se, da praznovanje zaključimo v velikem slogu – s festivalom Kamišibaj pod slamnikom. Veseli smo, da nam ga je kljub stanju v državi uspelo izpeljati. Že v mesecu oktobru in novembru smo v sodelovanju z JSKD Domžale, Ateljejem Slikovedke (ki ga predstavljata Jerca Cvetko in Jure Engelsberger) in Gledališčem Zapik (ki ga predstavljata Jelena Sitar in Igor Cvetko) organizirali, kar dva seminarja kamišibaja, ki sta bila zelo dobro obiskana. Udeleženke obeh seminarjev so ob končni produkciji prikazale odlične in navdihujoče kamišibaje.
V petek popoldne, 19. novembra, so otroci uživali v kamišibajih Jerce Cvetko in Jureta Engelsbergerja z zgodbami o treh pogumnih zajčkih. Kasneje so na delavnici sami ustvarili svoje butaje (odre, v katerega so vložene ilustracije) in svoje prve kamišibaje.
V soboto, 20. novembra, na dan splošnih knjižnic, smo festival zaključili s predstavitvijo enajstih kamišibajev kamišibajkaric iz Domžal in okolice, ki so svoje znanje izpopolnjevale na seminarju.
Mirjam Slanovec iz Knjižnice Medvode z Lončkom Balončkom, Maja Lenarčič se je v svojem kamišibaju spraševala Ali opice res nosijo klobuke?, Jasmina Bejtovič je razkrila Zakaj ribe molčijo?, Eva Stopar pa je obudila ezopovo basen Vrana in vrč.
V nadaljevanju je Urška Mihajloska gledalce popeljala na Popotovanje okoli zemlje, Urša Pogačar pa jih je zabavala s kamišibajem Mucek in ptiček. Joža Žuna je opisala Kako je kokoška kuhala čaj in Damijana Seliškar je prikazala kamišibaj Prašiček ni hotel sam domu.
V zadnjem tekmovalnem sklopu je Špela Lebeličnik gledalce popeljala v svet kraljevih norčij s kamišibajem Debela Mary. Lucija Gorišek je upodobila in predstavila slovensko ljudsko Beli kačica s kronico. Kot se za zaključek spodobi, je Kristina Lindav postregla z dišečim kamišibajem Torta. V revijalnem delu so gledalce do konca začarali mojstri kamišibaja – Jerca Cvetko s kamišibajem Kako je izginila hruška?, Jelena Sitar s kamišibajem Tehtanje duš in Igor Cvetko, ki je predstavil poseben kamišibaj z uporabo različnih rekvizitov z naslovom Razumem karkoli.
Medtem so bili glasovi gledalcev za najboljši kamišibaj 4. festivala Kamišibaj pod slamnikom prešteti. Napetost je rasla. Nagrado za najboljši kamišibaj je ustvarila oblikovalka Ana Cajhen, ki je po duši in srcu zgodovinarka, ljubiteljica tradicije in zgodb, ki se dedujejo po ustnem izročilu. Ustvarja in dela v Slamnikarskem muzeju v Domžalah.
Najboljši kamišibaj 4. festivala Kamišibaj pod slamnikom po izbiri občinstva je bil kamišibaj Jože Žuna z naslovom Kako je kokoška kuhala čaj.
Avtorici: Barbara Ahačič Osterman in mag. Katarina Peterc, Knjižnica Domžale; Foto: Knjižnica Domžale