100. obletnica smrti Frana Detele

11. julija obeležujemo stoletnico smrti pisatelja in dramatika Frana Detele (sl. 1), rojenega 3. decembra 1850 v Moravčah. Gre za predstavnika poznega realizma in eno pomembnejših osebnosti Moravške doline. Pravijo, da najbrž ni Moravčana, ki ne bi vedel, da se je Detela rodil pri Jurku v Moravčah, na kar opomni tudi spominska plošča s pisateljevim portretom na rojstni hiši. Poklonili so se mu tudi tako, da so po njem poimenovali cesto.

Družina, v kateri se je Fran rodil kot drugi od desetih otrok, je bila ugledna in je imela v lasti gostilno. Iz njegovega rodu so izhajali sodniki, trgovci in župani, ki so opravljali različne funkcije v gospodarskem in političnem življenju Moravške doline. Družino je odlikovala svobodomiselnost, vendar je v svojih delih izražal konservativnost in veliko moralno resnost, kar je čutiti še posebej v etični izravnavi krivde in kazni. Iz tega je razviden tudi njegov verski in socialni nazor, ki se ne opira na politično ali gospodarsko kariero, ampak na etične temelje.

Mladi Fran je šel v dvorazredno šolo pri devetih letih. Ko je uspešno zaključil šolanje v domačem kraju, je izobraževanje nadaljeval na ljubljanski normalki, kjer je v tretjem razredu postal Tavčarjev sošolec. V istem razredu sta ostala do konca tretje gimnazije, ko je Tavčar za dve leti odšel v Novo mesto. Kot skoraj trinajstleten se je vpisal v prvi razred klasičnega tipa gimnazije in kot odličen učenec po končanem šolanju leta 1871 odšel na Dunaj študirat latinščino in grščino, doktoriral je iz filozofije. Ves svoj prosti čas je posvetil študiju grških in rimskih avtorjev, še posebej ga je zanimal Aristofan, najznamenitejši predstavnik stare komedije. Po diplomi je kot pripravnik leta 1875 poučeval na državni realni gimnaziji v Wiener-Neustadtu. Medtem ko je bil na Dunaju domači učitelj pri družini vojaškega intendanta Simona Pogačarja, je spoznal svojo bodočo ženo Marijo Ano Agnes, Pogačarjevo hčer, ki mu je rodila šest otrok. Detela je bil dejaven na več področjih. Leta 1890 je postal ravnatelj novomeške gimnazije (do leta 1906), kmalu zatem je bil izvoljen za mestnega svetnika. Po upokojitvi je kot bibliotekar sodeloval s Francoskim inštitutom v Ljubljani, kjer je med drugim uredil knjižnico.

Njegovi prvi literarni poskusi so nastali že v dijaških letih, ko je spisal humoristično besedilo Lepa ideja v neumni odeji (1868-69). Sledilo je delo Malo življenje (1882), nadaljeval je s humorističnimi zgodbami, ki jih je objavil v Ljubljanskem zvonu, slovenskem literarnem mesečniku, ki je izhajal med letoma 1881 in 1941 kot nadaljevanje dunajskega Zvona. Med njimi sta bili besedili Misli g. Jeremije Tožnika v Dolgi vasi (1879) in Kislo grozdje (1883). Napisal je dva zgodovinska romana iz zadnjega obdobja celjskih grofov: Veliki grof (1885) in Pegam in Lambergar (1891). Za njegovo najboljše delo velja povest Trojka (1897). Detela je pisal z veliko mero družbene satire in karakternim humorjem, kar je pokazal tudi v kasnejših povestih s kmečko in meščansko tematiko. Njegov pogled na življenje, ki se izraža v njegovem pisateljevanju, označuje kritičnost do družbene in politične nemorale. S humorjem kot oblikovalnim izhodiščem pogosto rešuje družbeni in moralni pogled v literarnem sporočilu, ki ga uporablja tudi v kasnejši prozi. Prav tako je svoj smisel za humor uporabljal pri pisanju za oder. Napisal je sedem veseloiger, izjema v njegovem pisanju je le melodramatična igra Begunka iz leta 1921.

Fran Detela je umrl 11. julija 1926 za posledicami vnetja slepiča, pokopali so ga na ljubljanskih Žalah.

Avtor: Lea Rems, Knjižnica Domžale

Literatura:

  • Brvar B. (2021, avgust) Dr. Fran Detela. Novice iz Moravške doline, str. 26
  • Glušič H. 1996, Sto slovenskih pripovednikov.- Ljubljana, Prešernova družba
  • Gorjup M. (2004, oktober/november). Fran Detela, pisatelj. Novice iz Moravške doline, str. 31
  • Šolar J. 1962, Pisateljev rod in osebni razvoj do 1894. V: Detela F. 1962, Zbrano delo. Celje: Mohorjeva družba v Celju

Spletni viri:

Tagi