“Tretja od suhih krav” ali kako smo se ljudje v petdesetih letih spremenili bolj kot prej v tisočletjih

Včeraj zvečer je v Knjižnici Domžale potekalo Srečanje z ustvarjalci na temo nove knjige: "Tretja od suhih krav – razprave o razlogih za razsulo." Omenjena knjiga – zbornik, ki je premišljeno delo uglednih raziskovalcev (biologov, antropologinje, sociologa, psihologinje, etika in metafizika), kot so Anton Komat, Gorazd Pretnar, Vesna Godina, Ali Žerdin, Nataša Pust, Marko Pavliha, Albin Igličar in Juris Rudevskis, je nadaljevanje dveh knjig, ki jih je izdal dr. Boštjan M. Zupančič, ki je tudi uredil ta zbornik. Srečanje je vodila Cveta Zalokar Oražem.

Avtorji v tej knjigi razmišljajo o krizi in razlogih zanjo. Med njimi pa izpostavljajo posledice zastrupljanja s kemikalijami, ki imajo učinek hormonskih motilcev. Njihov učinek je usoden za človeško vrsto: upad plodnosti, rakava obolenja, moški izgubljajo svojo moškot, ženske pa svojo ženskost. Tako  telesno, kot miselno. Poženščeni moški se spremenijo v narcisoidne psihopate, ki svet vodijo v propad, saj se najraje igrajo v politiki in financah.

Hormonske motilce namreč prejemamo s s hrano, zrakom in vodo. Zato smo se ljudje v petdesetih letih spremenili bolj kot prej v tisočletjih. Še posebno moški naj bi zaradi tega izgubili identiteto in povzročili svetovno krizo. Po mnenju avtorjev naj bi se posledice zastrupljevanja s hormonskimi motilci, strupenimi kemikalijami, ki jih vnašamo v telo, poznale na družbi.

Zanimiva razprava avtorjev zbornika, ki prisotne poslušalce ni pustila ravnodušne. Če po eni strani z veseljem govorimo o napredku in modernizaciji, ki smo jo kot človeštvo dosegli v zadnjih petdesetih letih, se pa po drugi strani po mnenju avtorjev zbornika, katera dela temeljijo na empiričnih raziskovanjih,  kot človeška vrsta spreminjamo veliko hitreje, kot bi to potekalo po naravni evolucijski poti. Le, da je ta sprememba drugačna, kot pa bi za to spremembo skozi tisočletja po naravni poti poskrbela narava.  In vse to že pomembno vpliva na naš vsakdanjik, na naše življenje in družbo kot celoto.

Avtor: Miha Ulčar
Tagi