Srečanja pod slamniki: Plečnik na Domžalskem in Kamniškem
Letos praznujemo 60. obletnico smrti in 145. obletnico rojstva arhitekturnega mojstra Plečnika, ki je svoj pečat pustil tudi na področju Kamnika in Domžal. Plečnikovem letu so poleg posebne razstave posvetili tudi enega od pogovorov v Slamnikarskem muzeju. Z avtoricama vodnika »Plečnik na Domžalskem in Kamniškem«, umetnostno zgodovinarko mag. Majo Avguštin in arhitektko Sašo Lavrinc, ki delata kot konservatorki na kranjski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine, so se v sredo, 6. decembra 2017, na Srečanju pod slamniki pogovarjali o Plečnikovih delih in drugih povezavah z našim širšim prostorom. Pogovor z gostjama je vodila Cveta Zalokar.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je pred nekaj leti izdal vodnik »Plečnik na Domžalskem in Kamniškem« v slovenskem in angleškem jeziku, ki je izšel kot 212. številka zbirke vodnikov KNSS. Avtorici besedila sta mag. Maja Avguštin in Saša Lavrinc, avtor fotografij pa Drago Bace. In o Plečnikovem pečatu, ki ga je pustil na Domžalskem in Kamniškem, je tekla rdeča nit tokratnega Srečanja pod slamniki v Slamnikarske muzeju Domžale. Gostji sta najprej predstavili poglede na kulturno dediščino v naših krajih, nato pa sta preko projekcijskega platna s fotografijami obiskovalcem predstavili bogato fotografsko zbirko Plečnikove zapuščine. Vse je opisano tudi v vodniku »Plečnik na Domžalskem in Kamniškem«. Vodnik predstavlja prenovitvena dela arhitekta Jožeta Plečnika po drugi svetovni vojni na domžalskem in kamniškem območju ter njegov spoštljiv odnos do domačih obrtnikov, mojstrov, ki so v svojih delavnicah ustvarjali okrasja po njegovih načrtih in kjer jih je obiskoval, prijateljeval z njimi in tudi na njihovih domovih pustil svoj arhitekturni pečat.
Gostji pogovora skušata nadaljevati topografsko delo s povezovanjem terenskih ogledov in pregledi literature ter izkušnjami varuhov dediščine. Tako konservatorki že vrsto let skrbita, da s pomočjo lastnikov, poznavalcev in financerjev ohranjajo vse, kar je Plečnik s svojimi učenci in naročniki zapustil v cerkvah, hišah in javnih prostorih območja. Pregledali sta vse razpoložljive lokalne arhive, se pogovarjali z ljudmi, ki so sodelovali pri izdelavi arhitektur ali zgolj enostavnih rezbarij.
Zanimiv pogovor si lahko ogledate v zgornjem videu.