Srečanja pod slamniki – Katarina Rus Krušelj: Slamnikarstvo v svetu

Februarska gostja Srečanja pod Slamniki, ki je potekalo v sredo, 25. februarja 2015, v Slamnikarskem muzeju v Domžalah, je bila vodja muzejske dejavnosti v Kulturnem domu Franca Bernika, Katarina Rus Krušelj, ki je obiskovalce srečanja seznanila z dediščino svetovnega slamnikarstva ter povezovanji domžalskega muzeja z drugimi slamnikarskimi centri v Evropi. Pogovor z gostjo je vodila Cveta Zalokar.

Katarina Rus Krušelj je pred časom začela iskati stike v tujini, s podobnimi slamnikarskimi muzeji kot ga imamo v Domžalah, saj je bilo slamnikarstvo svoje dni izredno razvito širom sveta. V mnogih deželah, kot so Italija, Francija, Švica … še danes skrbno ohranjajo slamnikarsko dediščino v obliki raznih festivalov, muzejev ter tudi z izdelovanjem slamnikov.

Slamnikarstvo se je prvič pojavilo v pokrajini Toskani v Italiji, že v 12. stoletju. Slamnata pokrivala pa so kasneje začeli izdelovati skorajda na vseh celinah. Seveda pa je bila kakovost slamnika odvisna tudi od slame. Na zemljevidu slamnikarskih dežel oziroma mest se uvrščajo tudi Domžale, saj je slamnikarstvo v naših krajih svoje dni izredno cvetelo. Po besedah Katarine, se v Domžalah premalo zavedamo pomena dediščine slamnikarstva, saj so bile Domžale z okolico pomemben center slamnikarstva. Svoje dni je v Domžalah stalo kar nekaj tovarn v katerih so izdelovali slamnike. Prav tako je bilo iz domžalskih vrst veliko sezonskih delavcev, ki so hodili na sezonsko delo v tuje dežele.

Mednarodno povezovanje slamnikarstva danes
Lani se je Katarina povezala s slamnikarskim muzejem v švicarskem mestu Wohlnu, ki slovi po bogati slamnikarski tradiciji. Ker Švicarji s svojo slamo (uporabljali so rženo slamo) niso mogli konkurirati ostalim državam, ki so imeli bolj kakovostno slamo, so se usmerili v podrobne detajle, kot so okraski in različne tehnike vozlanja. Veliko so investirali tudi v napredno tehnologijo. Danes tam še vedno izdelujejo slamnike in to sodobne slamnike na starih strojih.

Lani poleti se je Katarina udeležila tudi svetovnega slamnikarskega kongresa v vojvodinskem mestu Tavankut pri Subotici. Kongres je trajal teden dni. Vsak dan je bila na sporedu ena veščina iz slame, seveda bolj na rokodelski način. Tam so udeležencem, ki so bili iz številnih držav, predstavili tudi domžalsko slamnikarstvo. Po besedah Katarine, so tam videli številne tehnike izdelovanja iz slame ter primere različnih izdelkov iz slame. Iz nje se namreč lahko naredi res marsikaj.

Avtor: Miha Ulčar; Foto, video: Miro Pivar
Komentarji uporabnikov
Tagi