Zemljevidi novega sveta Aljaža Vidrajza

Prav v vsakem trenutku izginjajo bitja in nastajajo nova; izginjajo in minevajo deli sveta in nastajajo novi, prav tako kot nastaja umetnost Aljaža Vidrajza, umetnika, izjemnega mojstra mozaicista. Mozaiki so odlična prispodoba življenja, saj so sestavljeni iz kopice bolj ali manj velikih delčkov, ki so vsak zase unikat, šele združeni pa tvorijo popolno celoto. V teh dneh na razstavi v Galeriji Domžale lahko občudujemo kopico elegantnih mozaičnih podob, v katere je ujel najrazličnejše motive in materiale. Mozaicist dandanes velja za enega najbolj cenjenih mojstrov mozaične obrti, a kot pojasnjuje Aljaž, so se njegove poti povsem po naključju križale z mozaikom. Vse se je začelo s študijem arhitekture, ki se je nadaljeval z izobraževanjem za krajinskega arhitekta, že med študijem pa je postalo jasno, da v njem vre velika potreba po umetniškem izražanju. Tudi ustvarjanju z rokami, pri tem pa je po naključju naletel na mozaik.

V Galeriji Domžale je v četrtek, 17. februarja 2022 potekalo odprtje razstave zanimivih del mojstra mozaika Aljaža Vidrajza. Na odprtju razstave, ki so jo poimenovali “Zemljevidi novega sveta”, je potekal tudi pogovor z avtorjem razstavljenih del, ki ga je vodil Jurij Smole, akademski kipar.

»Prav v vsakem trenutku izginjajo bitja in nastajajo nova; izginjajo in minevajo deli sveta in nastajajo novi, prav tako kot nastaja umetnost Aljaža Vidrajza, umetnika, izjemnega mojstra mozaicista. Ko sem bil zadnjič v enem najlepših malih templjev mozaika – v kapeli Galle Placidie v Ravenni, sem si privoščil kratko ležanje pod svodom mozaičnega vesolja. Izjemen mozaik na čisto drugačen način – malo oglato in zato utripajoče – pokriva izmišljen nebesni svod, ki si ga pogosto prikličem v spomin. In vendar je v tem mozaiku nekaj Aljaževega: njegova tesnost položenih tesser na nek način zapira volumen, kot tisti v Ravenni, a drugačne tessere – nenavadnih votlih oblik ga odpirajo,« je v uvodu pogovora dejal Jurij Smole.

»Na nekem obisku Italije sem pristal v Spilimbergu, kjer se nahaja najbolj cenjena šola za mozaiciste. Ko sem stopil v poslopje sem v trenutku ugotovil, da je to medij, za katerega si želim, da bi postal moj ustvarjalni jezik. Vpisal sem se v šolo, se ob mozaiku začel učiti še Italijanščine, saj je pouk potekal izključno v tem jeziku in začel tesero za tesero klesati svojo profesionalno pot. Mozaik je postal moj način razmišljanja, način videnja harmonije v urejenem neredu. Materiali pa so postali gradniki mojega umetniškega izražanja,« pa je o začetkih svoje umetniške poti povedal Aljaž, ki je po zaslugi Scuola Mosaicisti del Friuli mozaik spoznal v vsem njegovem bistvu.

Dejstvo je, da je Aljaž že davno tega zaposlil vseh sort morske organizme, ki so mu po svojem odhodu v druge oblike življenja, pustili množine svojih skeletov, za tesno sestavljene mozaike, ki jih Aljaž mojstrsko organizira na različno oblikovane mozaične umetnine. Prav nasprotja v oblikah v istem mozaičnem objektu, so njegova zgodba in izraz tega so  neverjetne krhkosti teh umetnin. Ne moremo namreč mimo popolnoma novih Aljaževih struktur, ki so dela čudovitega nihanja podvodnih tokov skozi organizme, Aljaž jih imenuje »dentalium«,ki so mu pustili svoje lupine za ustvarjanje čudovitih mozaičnih skulptur.

»Z igro senc, odsevov, tekstur in barv sem začel opazovalca nagovarjati, naj se mozaiku približa in se poglobi v njegove detajle. Nato sem postopoma začel posegati v prostor, razvil mozaično 3D tehniko in prestopil na umetniško pot, kjer moja dela odpirajo vprašanja, «pojasni mozaicist in dodaja, da je ustvarjanje mozaikov praktično vseživljenjsko učenje: »Seveda se učenje nikoli ne konča. Ustvarjanje mozaikov jemljem kot eksperimentalni proces in dovoljujem materialom, da me vodijo na tej poti. Prav preko tega, se rojevajo nove zamisli in odpirajo nove možnosti, zato si ne upam trditi, da je na tej poti mogoče kadarkoli osvojiti celotno znanje, kar pa je le še ena od zabavnih plati mozaika.«

Po besedah Smoleta, Aljaž tudi v klasičnem mozaiku uvede zanimive premike: «Barvni in organski poudarki so umeščeni tako, da jih s presenečenjem odkrijemo, kar je vsakokrat nagrada za gledalca. Prav akcenti so pogosto bistvo kompozicije in zgodbe – govorijo pa o nas kot skupnosti mozaičnih kamnov, ki sprejema in neguje izjeme in različnosti, da ji dajejo barvo, smisel in duha širine, ki nam sedaj tako manjka.«

Večji delež mozaikov ustvari v ateljeju, večja mozaična dela pa izdela po delih, na lokaciji pa spoji v celoto. Seveda se proces ustvarjanja ne začne v ateljeju, temveč izven njega. Temelj procesa je izbira in nabiranje osnovnih gradnikov. Aljaž pri tem priznava, da ga nagovarjajo predvsem kosi, ostanki predmetov, ki so že zaključili svojo življenjsko dobo. Z veliko strasti in ljubezni do dela jih predela in vdela v mozaike, s čimer zaživijo novo življenje v podobi umetniškega dela. Takšna je tudi serija 200 delnega mozaika, ki je nastala iz različnih vrst marmorja ter gradnikov, ki jih je zbral ob čiščenju obale (steklo, otrdele kepe katrana, kovine) ali pa jh je nabiral po planinskih poteh. Povsem običajne najdbe tako umetnik umesti v živahne, a premišljene. Ne izogiba se niti nekonvencionalnim materialom, ki še dodatno popestrijo njegove umetnine.

Mozaicist Aljaž Vidrajz svoje znanje nesebično prenaša naprej. Njegov atelje je odprt za vse, ki bi se radi potopili v mozaično tehniko in v njej našli prostor za ustvarjanje, neke vrste meditacijo. Poučuje tudi v Društvu Lipa, Univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale, kjer imajo krožek izdelave mozaika. Svoje navdušenje nad mozaikom z veseljem deli med ljudi in opazuje, kaj vse jih mozaik uči. Izdelava mozaika je namreč tehnika, ki deluje terapevtsko, uči osredotočenosti, čuječnosti in prebuja kreativnost. Ustvarjanje mozaikov je odličen hobi za vse, ki si želijo obarvati čas po upokojitvi, k njemu hodi veliko takšnih, ki imajo zelo odgovorne in stresne službe, ter potrebujejo odklop, ki premaga stres in jim vlije nove energije. Čudovito je delati tudi z otroci. Všeč jim je, ko v roko dobijo martelino in začno sekati marmor. Aljaž Vidrajz je resnično ponosen na vse tiste, ki so vstopili brez kakršnegakoli predznanja in sedaj v mozaiku ustvarjajo dih jemajoče podobe. S svojim znanjem in izkušnjami deluje tudi na restavratorskem področju, saj verjame, da je nadvse pomembno, kako bomo ohranili svojo kulturno dediščino. Tudi njegovi mozaiki so del umetniške dediščine, ki bo še stoletja in tisočletja pričala o izjemnem talentu današnjih umetnikov mozaika. Aljaž pa je izdelal tudi veliki mozaik, ki krasi pročelje Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, posvečen pa je velikemu Domžalcu pianistu Aciju Bertonclju.

Odprtje razstave in pogovor z Aljažem Vidrajzem si lahko ogledate v zgornjem videu.

Razstava bo v Galeriji Domžale na ogled do 10. 3. 2022, od torka do petka od 10. – 12. ure in od 17. – 18. ure, ob sobotah pa pa od 10. – 12. ure. V Galeriji Domžale še pravijo, da si za ogled razstave vzamete s sabo kakšno lupo, saj boste bolj natančno videli organizme, ki so dodani v mozaike.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Komentarji uporabnikov
Tagi