Vezenine ljubezni

Domžalske vezilje se predstavijo

Miro Pivar 9. februar, 2024

739 2 min. za branje

»Z veliko gotovostjo lahko rečemo, da mogoče le tisti znamo takšne stvari resnično ceniti, ki tudi sami ustvarjamo s svojimi rokami. Vemo, koliko ur in dni je potrebno poleg marljivosti, natančnosti, nešteto vbodov, da nastane tak izdelek. In da ti denar vsega truda ne more poplačati,« pravijo vezilje, izpod katerih prstov se porajajo edinstveni izdelki v tehniki belega veza (oz. rišeljeja) ter pisane vezenine z značilnimi slovenskimi motivi. Triindvajset vezilj razstavlja kar enainsedemdeset umetnin vezenin v dveh tehnikah vezenja, ki so razstavljeni v dveh prostorih Menačenkove domačije v Domžalah, na ogled pa bodo po urniku odprtja še do 16. marca 2024.

Odprtje razstave je bilo v sredo, 8. februarja 2024, odprtja pa se je udeležilo lepo število sorodnikov in prijateljev triindvajsetih vezilj razstavljalk iz Domžal ter ljubiteljev tovrstne umetnosti. Predstavitev razstave je izvedla Katarina Rus Krušelj, višja kustosinja, v kulturnem programu pa sta sodelovali učenki petja Glasbene šole Domžale, Lena Oberwalder Zupanc (4. razred) in Tjaša Klopčič (1. razred) in učenec petja Rok Štefan (1. razred). Na klavir jih je spremljala prof. Neža Zupan, z njimi pa je bila še mentorica prof. Urška Urbanija Žun iz Glasebne šole Domžale. Postavitev razstave sta izvedla Roman Kos in Katarina Rus Krušelj, pokrovitelj odprtja razstave pa je bila Vinska klet Vidmar Domžale.

V predstavitvi razstave je Katarina Rus Krušelj, višja kustosinja, dejala, da letos mineva dvanajst let, odkar je bila organizirana razstava vezenih ročnih del v razstavišču Menačenkove domačije. V tem času so članice dveh neformalnih skupin za izdelavo vezenin v prostorih Krajevne skupnosti Venclja Perka Domžale izvezle mnogo vezov na različnih izdelkih v prevladujoči tehniki belega veza (oz. rišeljeja), kjer prevladujejo obšite luknje v različnih vzorcih ter pisane vezenine z značilnimi slovenskimi motivi, kot so srčki, nageljni in druga rastlinska ornamentika. Na razstavi je tako razstavljen izbor ročno izvezenih izdelkov od prtičkov, nadprtov, prtov, zaves in vezenih miniatur, v katerih se ohranja bogata kulturna dediščina, pretanjeno izvezenih vzorcev še iz časov naših babic, združena z ustvarjanjem novejših vzorcev in izdelkov za sodobno rabo. Na vezenju je nekaj tradicionalno očarljivega, kar razveseljuje mlado in staro. Ne le da kot vsa ročna dela pomirja, spodbuja tudi fino motoriko in natančnosti, zato ni naključje, da se pri nas najde ves potreben material za klasično vezenje od preje do tkanine do obročev dveh velikosti in še veliko več.

Kot so ob koncu predstavitve razstave dejale tri članice vezilj – Vida Burnik, Marija Kokalj ter mentorica Sonja Skvarča, je danes vezenje skorajda izginilo iz spomina mlajših generacij in velja za pomembno veščino zlasti posameznic, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo v svojem prostem času. Vezenje ima pri nas Slovencih dolgo in pestro tradicijo. To je bilo nekoč tipično žensko domače ročno delo. Vsi se spomnimo vezenih prtičkov, ki so krasili naše domove. So del tradicije in kulturne dediščine našega naroda. Znanje vezenja se je prenašalo iz roda v rod in se je ohranilo do danes, a sedaj izginja z mlajšo generacijo. Poleg tehnične spretnosti je treba poudariti pomemben del veziljske dejavnosti, namreč druženje in izmenjavo izkušenj in vzorcev. Obenem zlate roke vezilj delijo svojo ljubezen do vezenja, ljudske umetnosti, narave in vsega lepega.

Najbolj razširjena oblika vezenja so križci. Vezenje veziljam poleg le teh ponuja zelo pestro izbiro različnih tehnik vezenja kot tudi različnih vezilnih vbodov. Vse, kar za vezenje potrebujemo, sta igla in nit, s katero lahko okrasijo različne materiale. Ponavadi vezejo na tkanine, vendar lahko vezejo tudi na usnje, papir, pluto in še kaj bi se našlo. Ves trud in vztrajnost, ki ga vložijo v delo, sta poplačana ob pogledu na izdelek, ki ga ustvariš sam.

Na razstavi sodeluje triindvajset vezilj iz dveh skupin.
1. skupina: Arnuš Milena, Burnik Vida, Drolc Rozi, Herman Jelka, Jarc Marija, Kosmač Irena, Likar Nuša, Merela Majda, Rihtar Joži, Stražar Magda, Štefan Minka in Tavčar Johi.

2. skupina: Felicijan Stanka, Hafner Joži, Jenko Majda, Kerč Alma, Kokalj Marija, Lautar Marinka, Lavrinc Pavla, Mazi Snežna, Pavlišič Ana, Pestotnik Ana in Štupar Breda.