Srečanja in spominjanja: pogovor z Vero Terstenjak
Vera Terstenjak, domžalska akademska slikarka in likovna pedagoginja se je rodila med drugo svetovno vojno 22. junija 1944 na Prevojah pri Lukovici. Del otroštva je preživela v Sloveniji, z mamo ameriškega rodu pa je še kot deklica odšla v New York, kjer je kasneje začela svojo umetniško pot. Izpopolnjevala se je preko najrazličnejših umetniških vplivov in smeri, na katere je naletela ob svojem umetniškem delovanju. Študij je nadaljevala na Likovni akademiji v Ljubljani, kjer je tudi diplomirala.
Po diplomi je s svojim soprogom Nenadom Jovičićem, filmskim snemalcem in umetnikom, prepotovala velik del sveta, spoznavala materialne in duhovne različnosti in jih prenašala v svoja dela. Zadnja leta Vera Terstenjak živi v Domžalah, kjer je poučevala na šoli in slikala, v svoji slikarski delavnici pa je odkrivala mlade likovno nadarjene talente in jih vzgajala ob novih specialnih metodah. Nekaj učenk ima še sedaj pri svojih skoraj 80-tih letih. Njeno bogato delo potrjujejo številne razstave v Sloveniji in po svetu.
Domžalska akademska slikarka in likovna pedagoginja Vera Terstenjak v letošnjem letu praznuje življenjski jubilej. Ob bližnjem praznovanju 80-letnice se je Cveta Zalokar z njo pogovarjala o bogati življenjski in ustvarjalni poti na dogodku »Srečanja in spominjanja – čisto blizu« v Knjižnici Domžale, 28. maja 2024, kjer so obiskovalci do zadnjega kotička napolnili dvorano. Md obiskovalci je bilo tudi veliko sošolcev iz osnovne šole ter prijateljev, med njimi tudi direktorica Knjižnice Domžale Barbara Zupanc Oberwalder, ki je dejala, da v počastitev Verine osemdesetletnice pripravljajo pregledno razstavo Verinih likovnih del v prostorih Knjižnice Domžale sredi junija tega leta.
Pogovor je nanesel na Verino rojstvo med drugo svetovno vojno med bitko partizanov in Nemcev v Travniku pri Lukovici. Takrat jo je mama po večurnem prevajanju dveh ameriških pilotov z vodstvom partizanskega odreda, ko sta zasilno pristala na Sveti Trojici, jo rodila in jo skrila med krompir v kleti, da je Nemci ne bi našli, če bi morebiti prišli v hišo. Ena izmed tem zanimivega pogovora je bila tudi Verina babica, ki je odšla v Združene države Amerike, kjer je rodila pet otrok, med njimi tudi Verino mamo, ki se je preselila v Prevoje in si je tam ustvarila družino – tam je na svet prijokala tudi Vera Terstenjak. Nato je že pri rosnih štirinajstih letih odšla v Združene države Amerike, natančneje v New York, kjer je kasneje začela svojo umetniško pot. Verino mamo Josie so otroci oboževali, saj je znala zanimivo pripovedovati. Kot je dejala Vera Terstenjak v pogovoru s Cveto Zalokar, je bila njena mama najbolj ponosna, da je hodila v privatno katoliško šolo s pozneje znanim gangsterjem Al Caponejem. Je pa njena mama oboževala New York, najrajši pa je opisovala svoje pevske in baletne nastope na Brodwayu. Verin oče Niko Terstenjak je najraje igral klavir, katerega se je začela učiti tudi Vera – kar nekaj let ga je tudi igrala. Prsti, ki so sem in tja drseli po črnobelih tipkah so jo navdahnili s harmoničnim gibanjem, kar ji je pozneje zelo prav prišlo v slikarstvu. Najraje je slikala ob zvokih klasične glasbe.
Vera Terstenjak Jovičić, slovenska slikarka in likovna pedagoginja se je po diplomi posvetila slikarstvu in filmski scenografiji. Sodelovala je pri TV serijah in igranem ter dokumentarnem filmu. Od leta 1972 je študijsko potovala po svetu. Ukvarjala se je tudi s fotografijo. Nenad Jovičić, Verin mož, ki je žal umrl aprila 2006, je bil eden najvidnejših snemalcev nekdanje Jugoslavije – bil je tudi avtor več dokumentarnih filmov. Snemal je tudi z režiserjem Samom Peckinpahom. Na snemanju koprodukcijskega filma Togetherness je Nenad Jovičić spoznal mlado slikarko Vero Terstenjak, ki se je uspela prilagoditi njegovemu hitremu, nomadskemu življenju. Snemanja, potovanja, hoteli, odsotnost – vse to ni za vsakogar. Postala sta nerazdružljiva partnerja v dobrem in slabem. Njuno življenje je potekalo med Domžalami in Beogradom. Če nista snemala, sta potovala. Tako je med snemanjem filmov Vera kot slikarka in prevajalka tujih igralcev v jugoslovanskih filmih narisala veliko portretov igralcev. Ta slikarska zvrst je dandanes mnogokrat preveč zapostavljena in, po Verinem mnenju premalo cenjena.
V nadaljevanju je gostja Vera Terstenjak spregovorila še o svojih razstavah, svojih potovanjih in snemanjih ter slikanjih, o svojih učenkah slikarske šole Vere Terstenjak in o času korone, ko je slikala in v slike vstavljala njene ljubljenčke vse od ježkov, kosov do muce pa tudi kapelice in kužna znamenja je naslikala, celo Kulturni dom Franca Bernika se je znašel med slikarskimi deli. Tako smo v koronskem času odprli kar dve virtualni razstavi s slikami Vere Terstenjak.
Več si lahko ogledate v video posnetku.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar