V fotografski objektiv ujeta bogata dediščina arhitekta Jožeta Plečnika

Letošnje leto je posvečeno častitljivi obletnici rojstva našega velikega arhitekta Jožeta Plečnika (1872 – 1957). Od njegovega rojstva je minilo 150 let. Svojo ustvarjalnost je gradil na prizadevanju, da bi z lastnim umetniškim izrazom dal slovenski arhitekturi izrazito prepoznavnost.

Zlata doba Plečnikove arhitekture je čas med obema vojnama, ko je Plečnik pustil močan pečat na arhitekturni in urbanistični podobi Ljubljane. To je čas, ko se je Ljubljana oblikovala v prestolnico in se pospešeno prenavljala pod budnim očesom mojstra Plečnika. Nastala je Plečnikova Ljubljana, ki je fenomen urbane krajine 20. stoletja, sedaj tudi vpisane na Unesco Seznam svetovne dediščine.

V Knjižnici Domžale so v ponedeljek, 14. novembra 2022, odprli razstavo, ki jo je pripravilo Društvo Peter Naglič. Program je vodila umetnostna zgodovinarka, mag. Bernarda Stenovec, ki je podala tudi uradno mnenje o razstavi.

Nekaj besed o razstavi je prisotnim namenil tudi predsednik Društva Peter Naglič, Matjaž Šporar, sicer vnuk Petra Nagliča. Glasbene točke sta izvajala Mark Gazvoda na kitari ter pevka Neža Kržišnik. Razstava bo na ogled do 3. decembra.

Jožetu Plečniku je bilo v mladih letih namenjeno, da bi prevzel očetovo mizarsko delavnico, vendar se je vseeno odločil za šolanje na Dunaju pri profesorju Ottu Wagnerju, ki je takrat v mestu veljal za najbolj znamenitega arhitekta secesije in modernih trendov. »Je pa na Plečnika močno vplivalo potovanje po Italiji in Franciji, kamor se je podal po diplomski nalogi. Pogled na klasične spomenike, tudi renesančne in baročne arhitekture, je močno spremenil njegov pogled in izoblikoval njegov slog. Ko začne po letu 1900 samostojno ustvarjati, se od tega, kar se je naučil v šoli, odmika in ustvari res svojevrsten pečat, ki vedno bolj sledi klasiki,« je v predstavitvi dejala umetnostna zgodovinarka mag. Bernarda Stenovec.

Po desetletju bivanja na Dunaju ga je prijatelj Jan Kotěra povabil v Prago in mu uredil službo na umetnoobrtni šoli, kjer je Plečnik preučeval različne tehnike. Po prvi svetovni vojni ga je tedaj novoizvoljeni češki predsednik Tomáš Masaryk povabil k prenovi praškega gradu. »Njegove ideje so mu bile tako všeč, da ga je izbral za vodjo prenove, kar je bila res čast in zelo pomembna funkcija, še posebej za tujca,« je v nadaljevanju omenila umetnostna zgodovinarka mag. Bernarda Stenovec.

Danes v slovenski prestolnici štejemo 57 kulturnih spomenikov državnega pomena, pod katere se je podpisal arhitekt Jože Plečnik. Mnogi ne vedo, da za svoje delo v Ljubljani niti ni zahteval plačila, ampak jih je ob profesorski plači, ki jo je prejemal na Fakulteti za arhitekturo, opravil brezplačno.

Da imamo možnost vpogleda v nastajanje Plečnikovih del, je poskrbel fotograf Peter Naglič iz Šmarce pri Kamniku. Kot je dejal Matjaž Šporar, je dedka Petra Nagliča zanimalo vse, kar je dišalo po tehniki, predvsem pa je bil njegov največji hobi in strast fotografija, ki ji je nedvomno posvetil največ svojega prostega časa. Naglič je navdušeno obiskoval Plečnikova gradbišča, ter njegove arhitekturne dosežke vestno beležil na fotografski film že med samim nastajanjem. «Največjo vrednost imajo njegove fotografije prav v dokumentarnosti, saj je naredil številne posnetke že med gradnjo. In ti posnetki so sedaj na voljo na petindvajsetih panojih, v petnajstih vitrinah pod panoji pa so razstavljeni rokopisi, fotografski aparat ter drugi predmeti, ki jih je Peter Naglič uporabljal v fotografski tehniki. Nagličeva fotografska zapuščina pa je za stroko dragocena tudi zato, ker je zgledno dokumentirana in urejena ter opremljena s podatki o kraju, času in vsebini,« je ob odprtju razstave dejal Matjaž Šporar.

Poleg spremljanja gradbene prenove Ljubljane v 30-tih letih 20-tega stoletja je Naglič navdušeno obiskoval Plečnikova gradbišča, ter njegove arhitekturne dosežke vestno beležil na fotografski film že med samim nastajanjem del. Med fotografom Nagličem in enajst let starejšim arhitektom Plečnikom na videz ni nič skupnega, čeprav ju povezujejo določena naključja in v nekaterih vidikih tudi vsebinske podobnosti. Poleg naklonjenega odnosa do kamna sta si bila zelo blizu v svoji intimni povezanosti z vero, oba globoko predana krščanskim vrednotam in medtem, ko je Plečnik ustvaril neprecenljiv opus v sakralni arhitekturi, je Naglič skoraj istočasno ustvaril svoj bogat repertoar fotografij sakralnih objektov. Na tem mestu pa ne moremo spregledati veličine duha in Nagličeve prepoznave mojstra Plečnika in njegovih arhitekturnih mojstrovin.

Še vedno je skrivnost, da se je Naglič tako angažirano ukvarjal s sistematičnim dokumentiranjem Plečnikovih del, saj jih je, kot bi bil profesionalni kronist s fotoaparatom, spremljal od začetka do zaključka.

Vabljeni k ogledu razstave v Knjižnico Domžale vse tja do 3. decembra 2022. Razstavljenih je kar 25 velikih fotografij, kjer se vidijo vse podrobnosti. Prikazani pa so tudi načrti del, kot si jih je zamislil sam arhitekt Jože Plečnik.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar