Utrinek časa za vse čase Likovna razstava z fotografskimi motivi Petra Nagliča  

Likovni dialog sodobnih ustvarjalcev s fotografskimi motivi iz  zbirke Petra Nagliča, ščetinarja iz Šmarce pri Kamniku, so bila predloga in navdih umetnikom, ki so se  zadane naloge, iz fotografij izdelati likovno delo, lotili na zanimive načine in jih upodobili v različnih tehnikah risbe, slike, grafike ali v kiparski izvedbi.  Nekateri likovniki so bili zelo zvesti fotografski predlogi in so jo na neki način prevedli iz črno-belega v barvni svet, nekaterim pa je fotografija pomenila zgolj izhodišče za avtorsko zasnovano likovno delo, ki se tako vizualno kakor simbolno odmika od predloge. Različni fotografski motivi so narekovali različne slogovne pristope in avtorji so bili izbrani tudi po tem ključu, saj nekatere poznamo kot slikarje figure in žanra, nekatere kot slikarje narave in vedute.

V organizaciji Društvo Peter Naglič in Knjižnice Domžale je v petek, 8. 11. 2024 potekala odprtje razstave Utrinek časa za vse čase – likovna razstava z fotografskimi motivi Petra Nagliča. Razstava je na ogled  kar dveh prostorih Knjižnice Domžale, v veliki avli Knjižnice ter v prostoru, kjer se izvajajo različne dejavnosti knjižnice.  Svoje poglede ob odprtju razstave je podal dr. Andrej Doblehar, umetnostni zgodovinar ter etnolog in kulturni antropolog.

Matjaž Šporar je že kot majhen deček rad raziskoval podstrešje svojega deda, kjer je našel dragoceno zapuščino, ki ji je pozneje posvetil velik del življenja. Njegov dedek je bil Peter Naglič, tedaj še manj znan ljubiteljski fotograf, njegovi posnetki izpred sto in nekaj manj let pa v zadnjem času  vse bolj prodira v javnost. Seveda je to  zasluga Matjaža Šporarja, ki je na podstrešju ob delno ohranjeni fotografski opremi ter temnici, ki si jo je dedek uredil za uresničevanje svoje velike življenjske strasti, odkril filme in steklo, na katerih se je ohranil Nagličev fotografski opus. Ko se mu je posvetil, je ugotovil, da je gradivo kljub ne najboljšim pogojem skoraj v celoti ohranjeno, sam pa kmalu začutil dolžnost, da dedove zapuščine ne le ohrani, ampak jo poskusi približati javnosti.

Kot je dejal v uvodu odprtja razstave v Domžalski knjižnici Matjaž Šporar, vnuk Petra Nagliča, je takrat, ko je bil ded   med prvo svetovno vojno čuvar na Ljubljanskem gradu,  ustvaril dragoceno zbirko posnetkov, ki pomagajo približati zgodbo italijanskih ujetnikov in kažejo življenje v zaledju front tega velikega spopada. Pozneje je z izjemno sistematičnostjo dokumentiral Plečnikova dela od začetka njihove gradnje do končne uresničitve. Ustvaril je številne portrete, se udeleževal številnih romanj, svoj fotoaparat pa ničkolikokrat obrnil tudi na krajinske poglede svoje okolice.  Tako gre za izjemno zbirko, ki prinaša bogat slikovni fond in ponuja možnost poglobljenega študija številnih področij, kot so spreminjanje podobe krajev, zgodovine Cerkva na Slovenskem, razvoj ščetkarske obrti, etnološka dediščina, obdobje prve svetovne vojne …

Fotografskemu opusu Petra Nagliča se Matjaž Šporar kot skrbnik predano posveča od odkritja zbirke konec 90. let 20. stoletja.  Tako je Matjaž Šporar ustanovil tudi Društvo Peter Naglič, Šmarca pri Kamniku, katere predsednik je. V zadnjem času je poskušal pogled na dedovo delo obuditi tudi s pomočjo likovnih ustvarjalcev, ki so na njegovo povabilo po izbranih Nagličevih fotografijah ustvarili nova dela. Tako je trideset likovnikov in kipar ustvarilo že petdeset likovnih umetnin in eno kiparsko umetnino. Nastala dela so ob 141-letnici Nagličevega rojstva pod naslovom »Utrinek časa za vse čase« razstavili v  dveh prostorih Knjižnice Domžale, ki si jo je vredno ogledati. Pod velikimi likovnimi deli so namreč prikazane tudi fotografije Petra Nagliča, po katerih predlogah so ustvarjali umetniki svoja dela. Matjaž Šporar je k sodelovanju povabil številne vidne in zanimive slovenske ter tudi nekatere tuje umetnike ter jih postavil pred ustvarjalni izziv: reinterpretacija fotografije Petra Nagliča. Vsak je pristopil po svojem lastnem razmisleku ter na svoj avtorski  način. Nastala je bogata zbirka slikarskih, risarskih, grafičnih in kiparskih del skoraj tridesetih umetnikov oziroma umetnoobrtnih mojstrov. Del umetnikov je Matjaž Šporar poiskal v kamniškem prostoru in se tako navezal na domače Nagličevo okolje, nabor avtorjev pa nato razširil po Sloveniji in tudi zunaj njenih meja. Nekateri so v Nagličevi fotografski podobi našli navdih za eno delo, nekateri za več, ob tem pa črpali z ene fotografije ali pa združili vtise več teh. Večina del je nastala v obdobju od leta 2019 dalje, le nekaj je starejših. Sedaj je ustvarjeno že petdeset likovnih del.

Na odprtju razstave je dr. Andrej Doblehar, umetnostni zgodovinar ter etnolog in kulturni antropolog podal svoje mnenje h razstavljenim likovnim delom. »Projekt izdelave likovnih umetnin na osnovi fotografij Petra Nagliča, ki nastaja po ideji in usmeritvah fotografovega vnuka in skrbnika njegove zapuščine, je v sodobnem slovenskem umetnostnem prostoru izstopajoč. Matjaž Šporar je k sodelovanju povabil številne vidne in zanimive slovenske ter tudi nekatere tuje umetnike. Izhodiščno raziskovalno vprašanje, ki se postavlja ob tem projektu, je odnos med slikarstvom in fotografijo, saj se je v zgodovini umetnosti to razmerje gradilo postopoma in se oplajalo na različne načine. Temeljni ustvarjalni problem je reinterpretacija fotografske materije, h kateri je vsak umetnik pristopil po svojem lastnem razmisleku ter na svoj avtorski tako tehnični kot slogovni način. Bogata zbirka slikarskih, risarskih, grafičnih in kiparskih del skoraj tridesetih umetnikov oziroma umetnoobrtnih mojstrov je torej nastala na osnovi izbranih Nagličevih fotografij in v dialogu s fotografiranimi motivi. Ta likovna dela ne samo oživljajo črno-bele zgodovinske fotografske zapise, ampak jih tudi umetniško nadgrajujejo.«

Peter Naglič je bil rojen leta 1883 v Šmarci pri Kamniku v obrtniški družini, s ščetarsko obrtjo sta se pred njim ukvarjali že dve generaciji prednikov. Poleg udejstvovanja v domačem podjetju pa je Petra zanimalo še veliko drugih stvari, predvsem razvoj tehnike takratnega časa. Njegov najljubši hobi pa je bila nedvomno fotografija, ki ji je posvečal največ prostega časa. Fotografije, ki jih je posnel, so neizčrpen vir predvsem za proučevanje krajevne zgodovine Kamnika in Domžal s širšo okolico, saj je podrobno dokumentiral vse sfere človekovega življenja, od osebnih dogodkov posameznika do verskega, društvenega in družabnega življenja skupnosti. Tako je ustvaril  obsežen opus, ki ponuja dragocen vpogled v mesta, družbo in dogodke prve polovice 20. stoletja.

Vabljeni na ogled razstave, ki bo v Knjižnici Domžale od 8. do 29. novembra 2024.

Avtor Miro Pivar; foto, video: Miro Pivar