Tipo Brda 29 črk za 25 let

“Že to, da tale zapis začnem z zadnjo črko naše abecede, napoveduje izjemno zanimivo razstavo vsega, povezanega s pisavami in znaki, ki simbolizirajo glasove. Sestavi glasov so besede, sestavi besed so misli. Ker glasove izgovorimo, pomeni, da lahko izražamo svoje misli, da jih slišijo drugi – pa tudi mi sami.  Misli so torej vedno v povezavi z govorom, govorjeno pa lahko tudi zarišemo, ali drugače rečeno – zapišemo,” je dejal Jurij Smole, akademski kipar, ob odprtju razstave »Tipo Brda 29 črk za 25 let« v Galeriji Domžale.

Zanimiva razstava v Galeriji Domžale je odprtje doživela v četrtek, 12. januarja 2023, na razstavi je razstavljeno več panelov z različnimi pisavami, ki jih je v petindvajsetih letih ustvarilo 520 udeležencev iz dvaindvajsetih držav na šestintridesetih delavnicah TIPO BRDA. Razstavo so obiskovalcem v pogovoru z akademskim kiparjem Jurijem Smoletom predstavili trije umetniki, arhitekti in oblikovalci, drugače pa od vsega začetka prisotni in pobudniki delavnic TIPO BRDA Lucijan Bratuš, akademski slikar iz Vipave, umirjeni profesor, strasten fotograf, kaligraf, grafik, oblikovalec, tipograf, Domen Fras, grafični oblikovalec in profesor tipografije ter Tomaž Pilih, grafični oblikovalec, tipograf in tudi veliki športnik tekač in vsestranski delavec na različnih delavnicah.

V pogovoru smo izvedeli, da so na šestintridesetih delavnicah ustvarili 458 črkovnih vrst, pri čemer so všteti tudi različni rezi in dopolnitve posameznih črkovnih vrst, ter začetne faze nekaterih fontov. V obdobju četrt stoletja so prešli tri programska orodja za oblikovanje pisav. Fotographer, FontiLab in Glyphs app. Kot so dejali umetniki v pogovoru, ni vse črka, kar je v fontu. Font namreč vsebuje, vsaj za osnovno funkcionalnost, male in velike črke, števke, ločila in nekatere osnovne simbole. Poleg tega fonti vsebujejo tudi kapitelke, ligature, matematične simbole, ornamente in druge posebne tipografske znake. Na razstavi v Galeriji Domžale so razstavili slike s kar nekaj pisavami. Tako bo obiskovalca, ki si bo prišel ogledati razstavo, pričakalo veliko slik pisave različnih avtorjev iz Slovenije in dvaindvajsetih tujih držav. Obiskovalec si bo ogledal slike z Linearno pisavo, Serifno pisavo, Nelatinsko pisavo, Slikovno pisavo, Kaligrafsko pisavo ter Eksperimentno pisavo.

V pogovoru so obiskovalci tudi slišali umetnike, kako je nastala delavnica Tipo Brda. Skupina študentov arhitekture in oblikovanja se je poleti 1997 skupaj s profesorjem Lucijanom Bratušem, ki je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani poučeval kaligrafijo in tipografijo, odločila prodreti v skrivnost oblikovanja črkovnih vrst. Iz te pobude je v Šmartnem v Goriških Brdih tako začela z delom prva tipografska delavnica Tipo Brda. Za večino je bila delavnica prvo srečanje z oblikovanjem črk, saj so bili vsi, vključno z mentorjem, brez pravih izkušenj. Pionirsko in skupaj so iskali rešitve ter se učili drug od drugega. Kolikor je bilo udeležencev, toliko je bilo tudi poti in pristopov k oblikovanju.

V petindvajsetih letih se je na 36. delavnicah zvrstilo 522 študentov, mentorjev in predavateljev iz več kot 22 držav, ustvarili pa so 485 črkovnih vrst. Mnogi udeleženci se vračajo, pogosto tudi kot mentorji. Vsako leto so na delavnice vabljeni novi udeleženci, ki s pomočjo znanja in izkušenj starejših kolegov v sproščenem vzdušju vstopijo v svet tipografije in pisav. Zahtevnostna raven je z leti postala vedno višja, s tehnološkim razvojem se je dvignila tudi kvaliteta končnih izdelkov. Delavnice Tipo Brda so z neformalnimi učnimi metodami in nedogmatskimi oblikovalskimi pristopi mnogim sodelujočim ponudile nova tipografska znanja, ki so jih izvrstno izkoristili na svojih poklicnih poteh.

“Prav zato, ker smo začeli z zadnjo črko, si zamislimo, kako, oziroma zakaj je pisava sploh nastala. Kdo jo je potreboval in zakaj si jo je izmislila? Zakaj ima abeceda malo manj kot trideset znakov? Katera je bila prva podlaga za pisanje črk in katere so bile prve črke, prva črkovna vrsta, ki je upodabljala glasove? Mogoče niti ni bila popolna in je kaj manjkalo, a zagotovo je bila genialna. Morda še ne veste, da jo je ustvarila ženska?”, je dejal Jurij Smole.  

Kreativnost  v tako posebnem območju oblikovanja, kot je tipografija, je v tem času dala skoraj petsto novih oblik črkovnih vrst, kar pomeni, da je možnosti v oblikovanju črk, številk in znakov, kar je za slovenske razmere zares ogromno. V primerjavi z svetovnimi 250 tisočimi različnimi črkami pa je to še zelo malo, zato upamo, da bodo gostje razstave vztrajali na Tipo Brda še naprej in poustvarili še veliko različnih črkovnih zvrsti.

Sicer pa: vsak, ki še ročno piše, to počne na svoj način, s sebi lastnimi oblikami, nagnjenostjo pisave, širinami posameznih črk, ki dajejo zapisanemu pomen, včasih celo odločajo o vsem. Če pa smo natrenirani v kaligrafiji, pa s posebej prirejenimi pisali (risali) že posegamo v umetnost krivulj, serifov, pik in vseh sort linij: tankih in širokih, z vratolomnimi zasuki in blago vzvalovanimi vratovi. Da o trebuščkih in pazduhah ne govorimo. Na razstavi boste videli tudi anatomije in izpeljave različnih pisav: od cirilice, romiké, glagolice do hebrejske pisave, ki so v svojem bistvu povsem drugih oblik za iste glasove, kot jih pišemo z latinico.

Razstava je prava poslastica za vse, ki pišemo; naj bo to ročno ali strojno, mogoče pa je med nami tudi kdo, ki se mora tega šele naučiti … “Pridite! Z 29 črkami povemo vse!”, je ob koncu Jurij Smole povabil na ogled zanimive razstave, ki bo odprta do 9. februarja 2023, po urniku Galerije Domžale.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar