Slovenske jaslice – 6. razstava v Kulturnem domu Groblje
V nedeljo, 28. decembra 2014, so v Kulturnem domu Groblje odprli 6. razstavo z naslovom »Slovenske jaslice«. Tokratno postavitev jaslic so pripravili dr. Sabina Šegula in Rock Finale, predavatelja na Biotehniškem centru Naklo. Sodelovali so študentje Višje šole, program Hortikultura, večji del jaslic pa je na ogled postavil rezbar Marijan Vodnik.
V Grobljah so letos jaslice na ogled že šesto leto, za kar je zaslužen idejni vodja projekta, predsednik Kulturnega društva Groblje, Anton Košenina. Pri organizaciji pa sta priskočila na pomoč tudi Krajevna skupnost Jarše-Rodica in Občina Domžale.
V kulturnem programu na odprtju razstave so sodelovali: Marjan Urbanija, orgličar, Mešani pevski zbor župnije Jarše; zborovodkinja Katarina Pirnat, organist Peter Pogačar in Neža Pogačar, recitatorka. Za vezni tekst je poskrbela Ivanka Košenina, ki je obiskovalcem predstavila tudi zgodovino postavljanja jaslic.
»Jaslice imajo dolgo tradicijo. Prve žive jaslice je pred 790 leti – leta 1223 – postavil Frančišek Asiški. V gozdu pri kraju Greccio v Umbriji je v votlino postavil božjo družino, zraven pa privezal vola in osla. Nad jaslicami je postavil oltar, kjer je imel polnočnico. Pri nas, v Sloveniji, pa so prve jaslice iz leta 1644. Takrat so jih postavili v jezuitski cerkvi Sv. Jakoba v Ljubljani. Iz jezuitskih cerkva so se zatem širile v druge cerkve in od tam v hiše plemičev. V 18. stoletju je ta božični običaj zaživel v meščanskih hišah, na začetku 19. stoletja pa tudi v kmečkih domovih. Slovenske jaslice sodijo predvsem v sklop alpskih jaslic, ki so k nam prišle iz Tirolske. Drugi tip so kotne jaslice; ime izvira iz postavljanja v Bogkov kot«, je dejala Ivanka Košenina.
Letos je presenetil tudi umetnik Marjan Vodnik iz Domžal, ki jaslice rezbari iz različnih vrst drevesa. »Les ni material, les je živ! Vedno klešem iz enega kosa debla drevesa in to zato, da ohranim spomin na to drevo, na njegova doživetja in da mi odgovarja s tisto energijo, ki jo je prejel v času življenja. Ta tisa je morala rasti vsaj 150 let«, je dejal rezbar Vodnik pomožnemu ljubljanskemu škofu dr. Antonu Jamniku, ko sta se sprehajala med malimi in velikimi skulpturami jaslic.
V kratki predstavitvi in pogovoru je Vodnik odkril nekatere drobce svojega življenja in ustvarjanja veličastnih skulptur, ki so na ogled na razstavi. Poudaril je, da se ljudje vedno bolj oddaljujemo od narave in s tem izgubljamo tudi stik s Stvarnikom ter zaradi hlepenja po najvišjem in največjem postajamo majhni, namesto da bi znali prav živeti in uživati v vsakdanjih stvareh, ki nas razveseljujejo, ne pa zasužnjujejo. Les – gradivo v katerem ustvarja, ni material, temveč živi tudi, ko ne raste več. Kot vse druge, so tudi jaslične skulpture narejene iz lesa celotne Slovenije in prav vsaka ima svojo zapisano zgodbo samega avtorja.
»Eni prebirajo zgodbe v knjigah, jaz pa pišem zgodbe v lesu, ki ga lepo ročno obdelam. Vse delam ročno, saj s strojem ubiješ energijo lesa. Poglejte, ko človek umre, je v dveh dneh konec z njim, les pa ko umre in ga obdelamo, pa še stoletja oddaja energijo«, je dejal Vodnik.
Ob odprtju razstave sta jaslice blagoslovila pomožni ljubljanski škof dr. Anton Jamnik in domači župnik župnije Jarše, Matjaž Križnar. Dr. Jamnik se ni mogel načuditi rezbarskim umetninam Marjana Vodnika. Tako sta se že pred prireditvijo ter še po blagoslovu in odprtju razstave pogovarjala o skulpturah in njihovem pomenu. Dr. Jamnik je med blagoslovom v šali še pobaral predsednika Kulturnega društva Groblje, Antona Košenino, da se bomo morali utaborili do naslednjega dne, če si bomo želeli podrobneje ogledati vso bogastvo in lepoto razstavljenih skulptur.
Ogled razstave jaslic bo v Kulturnem domu Groblje možen vsak dan od 28. decembra 2014, do 7. januarja 2015, od 9. do 12. in od 15. do 18. ure.
