Razstava reprodukcij del slovenskega umetnika Maksima Gasparija

Robert Kužnik iz Cerknice, največji poznavalec slikarja Maksima Gasparija, je o njem izdal zajetno knjigo s tisoč fotografijami. »Robert Kužnik: Maksim Gaspari«. Na Ta veseli dan kulture, ob obletnici Prešernovega rojstnega dne 3. decembra 2024, nam je Robert Kužnik predstavil življenje in delo slovenskega umetnika, ljudskega slikarja Maksima Gasparija. V tem prazničnem času namreč v Menačenkovi domačiji gostijo posebno razstavo – na ogled so reprodukcije umetniških del slovenskega umetnika Maksima Gasparija, v Slamnikarskem muzeju v Domžalah pa je potekal pogovor z avtorjem razstave in raziskovalcem življenja Maksima Gasparija Robertom Kužnikom. Pogovor je vodila Cveta Zalokar.

Monografija o slikarju Maksimu Gaspariju »Iz naroda za narod« je izšla v decembru leta 2022. Na 300 straneh je kronološko predstavljeno njegovo življenje in umetniški opus, vse od otroških začetkov pa do uveljavljenega umetnika. Kako pomemben je Maksim Gaspari za slovenski narod in našo kulturno dediščino, boste spoznali skozi številne kritike, članke in njegove spomine, ki so prvič tako obsežno zbrani na enem mestu.

Po uvodu je avtor v pogovoru predstavil Gasparijev rojstni kraj Selšček, njegove otroške začetke v slikarstvu, prve risbe in zapise iz otroških spominov. Sledil je Kamnik, ki je Gasparija močno zaznamoval. Poklic za trgovskega vajenca mu ni ustrezal, tam se mu je odprl svet umetnosti, ko je naslikal sliko Slanik, zaradi katere se je spoznal z Josipom Nikolajem Sadnikarjem. V pogovoru je Robert Kužnik na projekcijskem platnu prikazal kar nekaj slik in skic Maksima Gasparija in tudi krajev, kjer je Maksim Gaspari bival in deloval.

V poglavju Katalog Gasparijevih umetniških del je zbral 420 Gasparijevih umetnin in jih kot prvi v Sloveniji predstavil slovenskemu narodu. V elektronskem arhivu hrani veliko več slik (700 del), vendar so nekatere fotografije slabše kakovosti, druge so v črno-belem zapisu, nekaterih pa ni smel umestiti v katalog. V knjigi »Maksim Gaspari: Iz naroda za narod« je Robert Kužnik kronološko prikazal življenje in delo znamenitega slikarja Maksima Gasparija na temo domoljubnih motivov. Sistematično je prikazal njegovo delovanje na področju umetnosti po posameznih obdobjih, pregledno, kako je umetnik rastel in se razvijal v umetnosti. Knjiga ima 300 strani in vsebuje okoli 1000 slik, ki predstavijo slikarjeve ilustracije, risbe in dokumente. Dela slovenskega umetnika Maksima Gasparija (26. 1. 1883 – 14. 11. 1980) in njegova umetniška pot se začne v posebnih okoliščinah – njegov talent je odkril Josip Sadnikar, ki je kasneje postal tudi njegov mentor, mecen, prijatelj in podpornik. Mladi Gaspari se je v tistih letih učil za trgovski poklic, ki pa je bil zanj postranska stvar, kajti risanje in slikanje je bil njegov prvi poklic, v prostem času in v poznih nočeh se je ukvarjal le s tem. Najbolj mu je v spominu ostalo to, ko je nekoč za boljšo prodajo svežih rib – slanikov, ki so jih takrat imeli v trgovini, naslikal manjši plakat na papir, ribo slanika, in ga postavil v izložbo. Res se je potrudil in naslikal lep plakat, da bi privabil čim več kupcev. Redni obiskovalec njihove trgovine takrat je bil tudi veterinarski inšpektor Josip Nikolaj Sadnikar iz Kamnika. Ko je v izložbi zagledal Gasparijev akvarel, je takoj spoznal slikarski talent. Stopil je v trgovino in povprašal, kdo je naslikal tako lepo ribo. Na njegovo začudenje je spoznal avtorja Maksima Gasparija, suhega fanta pri 16 letih. Sadnikar mu je nato velel, naj mu pokažem vse, kar je dotlej narisal. Tako mu je mladi Gaspari pokazal pravljične motive v akvarelu in gvašu ter razglednice mesta.

To veliko odkritje pa je bilo izrednega pomena za slovensko umetnost, saj je tako Maksim Gaspari dobil priložnost, da se je razvil v vsestranskega umetnika, slikarja, ilustratorja in mojstra prazničnih razglednic. Navdih za svojo zelo prepoznavno motiviko je našel v preprostem kmečkem življenju, v šegah in navadah in oblačilni kulturi. Za svoj doprinos kulturi je leta 1952 dobil Prešernovo nagrado, leta 1953 pa tudi Levstikovo. Gaspari se je nato s Sadnikarjevo pomočjo šolal na Dunaju, na akademiji, kjer je deloval tudi v umetniškem društvu Vesna in živel v pomanjkanju. To so bili težki, vendar pomembni časi za mladega talenta na poti k slikarskemu poklicu. Kot uveljavljen umetnik se je ustalil v Ljubljani, kjer si je ustvaril družino, poučeval je po raznih šolah za umetnost, se zaposlil v Etnografskem muzeju, 18 let je služboval v tej ustanovi kot restavrator, in veliko razstavljal.

Avtor knjige Robert Kužnik je v nadaljevanju pogovora s Cveto Zalokar predstavil pomembna umetnikova slikarska dela, njegov opus je šel v širino, in pomembna priznanja in nagrade. V poglavju Biografija je v do zdaj največjem obsegu predstavil pomembne dogodke o slikarjevem življenju. Predstavil je vse razstave v času njegovega življenja in po njem. Obsežen pa je tudi pregled literature. Robert Kužnik je v uvodu v knjigo zapisal temeljno misel, da domoljubje, kot ga je slovenski slikar Maksim Gaspari upodobil v svojih delih, da bi v slovenske domove prinesel vrednote in življenje slovenskega naroda, počasi, a vidno zamira. Njegova dela so znana le še starejšim generacijam. Te se spominjajo njegovih znanih razglednic, ki so prihajale v njihove domove.

Robert Kužnik je še dejal, da so do zdaj izšle tri knjige o slikarju, objavljeni so bili številni članki in pripravljene številne razstave. Pa vendar, ko  hodite po naših muzejih, le tu in tam naletite na delo našega narodnega umetnika. Kje so vsa dela, ki so v velikem številu opisana po člankih, predstavljena po razstavah in katalogih? Ali je res to vse, kar nam je Gaspari v svojem dolgem življenjskem ustvarjanju zapustil? Kje bi si slovenski človek lahko ogledal njegova dela, saj ni nikjer muzeja ali galerije, kjer bi bila njegova večja zbirka stalno na ogled?

Pod sloganom Iz naroda za narod so postavili temelje za narodne vrednote. Prav to, da o našem umetniku, o njegovem življenju in delih verjetno še ni bilo povedanega vsega, je Roberta Kužnika pred leti vzpodbudilo, da je začel raziskovati ter odkrivati skrite zaklade Gasparijevih umetnin po Slovenji in v tujini. Kot večina Slovencev je prvi stik z Gasparijem še kot otrok dobil v drobnih lastovkah – razglednicah, ki so ob praznikih prihajale v naše domove kot voščilnice od sorodnikov in znancev. Takrat se ni zavedal, da je umetnik dal svojemu delu globlji pomen za narod. Društvo umetnikov Vesna na Dunaju, kjer se je v začetku 20. stoletja zbralo največ slovenskih umetnikov, je ob svojem sloganu Iz naroda za narod postavilo temelje in svež veter v ljudsko ornamentiko, folkloro, narodne vrednote. Začeli so izdajati razglednice, pričeli z ilustracijami, opremljali so naslovnice in notranjosti knjig. Gaspari je to geslo društva med našimi umetniki vzel najresneje in mu je bil v svojih delih in življenju zvest do konca svojih dni.

Robert Kužnik je v knjigi pomenljivo zapisal: »Slovenci smo se odločili, da je dr. France Prešeren naš ljudski pesnik in Ivan Cankar naš ljudski pisatelj. Kdo pa je ljudski slikar za Slovence? Zgodovinski zapisi pričajo, da je to lahko le Maksim Gaspari. Nekoč je sam povedal, da mu naziv ljudski umetnik celo laska in mu je zelo všeč. Slovenci smo se že oddolžili obema omenjenima velikanoma. Cankarju s kulturnim hramom Cankarjevim domom in drugim, Prešernu pa z njegovo Zdravljico kot slovensko himno in drugim. Maksim Gaspari pa še čaka na ta trenutek in prav ter pošteno bi bilo, da bi tudi njemu namenili večji nacionalni pomen, kot je na primer poimenovanje kakšnega trga po njem ali ustanovitev njegovega muzeja.«

Robert Kužnik, inženir lesarstva in oblikovalec, se je z Maksimom Gasparijem srečal že v svojem otroštvu, ko je občudoval razglednice, ki so ob praznikih našle pot v marsikatere domove. Bližina njunih rojstnih krajev, prvi je doma iz Cerknice, drugi je bil iz sosednje vasi Selšček, pa je bila leta 2013 »usodna« za vso nadaljnje Kužnikovo raziskovanje in odkrivanje Gasparijevih del. Leta 2013 je namreč Robert Kužnik sodeloval pri pripravi postavitve hišnih tabel z motivi Maksima Gasparija, oblikovanju brošure ob 130-letnici rojstva in postavitvi doprsnega kipa v Selščku. Ob pripravi le-teh je iskal gradivo in Gasparijeva dela – začel je v najožjem krogu prijateljev in sorodnikov, kmalu pa je odkrivanje dobilo nove dimenzije. Ob vsem nabranem gradivu, se je odločil, da bo napisal knjigo o slikarjevem delu in življenju. Tako je bila leta 2022 izdana knjiga z naslovom Maksim Gaspari: iz naroda za narod, ki jo zdaj predstavlja širom Slovenije in je pomemben poklon našemu ljudskemu slikarju ter prispevek za slovenski narod. Robert Kužnik je tudi prejemnik Murkove listine za leto 2024 – za raziskovanje, ohranjanje in interpretacijo dediščine slovenskega slikarja Maksima Gasparija.

Avtor: Miro Pivar; Foto: Miro Pivar; Video: Simona Pivar