Pregledna slikarska razstava Veronike Pogačar v Menačenkovi domačiji v Domžalah

Na pregledni razstavi Veronike Pogačar, ki je na slovenski kulturni praznik zagledala luč sveta, vidimo presek dvajsetih let njenega likovnega ustvarjanja. Slike so iz obdobja 2001 do 2022. Številna dela so nastala na delavnicah, ki jih je obiskovala v okviru likovnega društva Senožeti Radomlje ali na likovnih kolonijah po različnih koncih Evrope, ki jih je prav tako organiziralo njeno društvo. Likovna dela, nastala na učnih urah, tako prepoznamo po bolj študijskem in pogosto eksperimentalnem pristopu. Na razstavi so na ogled slike kubistično oblikovanih teles ali tihožitij, dela s kolažnimi in asemblažnimi elementi ali tista, pri katerih sledimo ustvarjanju z gosto barvno maso. Veliko je tudi njenih najlubših krajin, ki jih tako rada slika. Vse te izkušnje so pustile sled v njenem ustvarjanju in jih, če pozorno analiziramo strukturo njenih slik, najdemo tudi tam, kjer nas slikarka nagovori v zanjo bolj značilni lirični barvni podobi, na primer v krajinah, ki so najljubši motiv Veronike Pogačar. 

Odprtje razstave, ki jo je postavil Roman Kos, je bilo v soboto, 8. februarja 2025, v Menačenkovi domačiji v Domžalah. Na sam slovenski kulturni praznik se je v obeh prostorih zbralo lepo število obiskovalcev, večinoma likovnih prijateljev, sorodnikov in znancev. Z umetnico in zbirateljico se je pogovarjala Ivana Potočnik. V kulturnem programu sta nastopila »2 brothers« – Tine in Rok Zajc (kitara, orglice, vokala). 

Veronika Pogačar se je v Menačenkovi domačiji predstavila že dvakrat kot ohranjevalka in zbiralka slovenske kulturne oblačilne tehnike. Takrat se je predstavila z razstavo https://domzalec.si/kultura/zgodbe-zenskih-pokrival-iz-domzal-in-okolice/ kjer je bilo razstavljeno lepo število naglavnih pokrival iz Domžal in okolice, na drugi razstavi https://domzalec.si/kultura/razstave/zadnja-v-posteljo-prva-pokonci-pa-bo-vedno-kaj dobrega-v-lonci/ pa je razstavljala  kuhinjske predpasnike ter prtičke, ki so jih ljudje uporabljali v kuhinjah. Tokrat pa je avtorica na ogled postavila sedemindvajset likovnih del iz obdobja ustvarjanja v Likovnem društvu Senožeti Radomlje med leti 2001 do 2022. Lani se je predstavila tudi na jubilejnem 10. Slamnikarskem sejmu v Domžalah, kjer je predstavila narodno nošo – od spodnjega perila do noše. Na ustvarjalnem likovnem področju in nesebičnem delu v ohranjanju slovenske kulturne dediščine je leta 2019 prejela tudi nagrado Občine Domžale. 

Tokrat pa se Veronika Pogačar predstavlja v drugačni luči. Pod vodstvom likovnega umetnika Janeza Zalaznika je v Likovnem društvu Senožeti Radomlje ustvarila lepo število likovnih del. Kot je Veronika Pogačar dejala v pogovoru, krajine, ki jih je kar nekaj razstavljenih v Menačenkovi domačiji, ne doživlja le kot neke določene barvne senzacije, ki jo je na platnu potrebno materializirati v izkušnji zgodnjega modernističnega slikarstva, ampak jo vidi v nekem širšem razmerju do kraja in časa, v katerem se je slika gradila in se nujno prepletala z osebnim razpoloženjem in doživetjem specifičnega okolja. Veliko so ji dale kolonije po Evropi in Sloveniji, ki so se jih udeleževali likovniki iz Radomeljskega likovnega društva Senožeti. Tako je kar nekaj slik dobilo navdih v stilu Paula Gauguina in Pierra Bonnarda ali v maniri slovenskega povojnega krajinskega slikarstva. Barvna paleta se na slikah tako menja od pridušenih zelenih delih, nastalih v domačem okolju, posluževala se je tudi odtenkov oker barv in barv na podobah Krasa in Toskane v zemeljskih odtenkih, veliko pa uporablja tudi intenzivno modre in vijolične barve, ki jih je prebudila svetloba poletja, kot jih je doživljala v Provansi.

Na razstavi je nekaj slik tihožitja, ki jih je slikarka rada slikala. Čeprav je slikarstvo Veronike Pogačar v glavnem povezano s krajino in zazrto vase, pa se v nekaterih delih pokaže tudi slikarkina bolj kritična in hudomušna plat. Tako so zadnje slike, nastale v času velike svetovne pandemije, humoren izraz jeze, frustracij in nelagodja, ki ga je to obdobje prineslo v družbo in življenja vsakega od nas. 

Razstava bo na ogled do 22. marca 2025: od torka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure, prazniki zaprto.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

 

 

Tagi