Sveta maša za domovino in tradicionalni blagoslov konj v Šentvidu pri Lukovici

Ob današnjem godu sv. Štefana, izročilnega zavetnika konj, ki ga krščanska cerkev slavi kot prvega mučenca, so se po številnih cerkvah zvrstili blagoslovi konj, obenem pa smo obeležili tudi Dan samostojnosti in enotnosti. Današnji god sv. Štefana je sovpadel na nedeljo svete družine. Sv. Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem. Blagoslova se konjeniki in kočijaži udeležijo, da bi bili njihovi konji zdravi, pa tudi zaradi druženja. Vsak konjenik in kočijaž, slednji toliko kolikor so imeli konj, je ob blagoslovu prejel mošnjiček blagoslovljene soli za spomin na letošnji blagoslov, ki ga je tudi tokrat pripravilo Konjerejsko društvo Lukovica v sodelovanju z župnijo Brdo.

V nedeljo, 26. decembra  2021, je v Šentvidu pri Lukovici potekala slavnostna sveta maša, ki jo je daroval nadškof msgr. Stanislav Zore ob somaševanju Bernarda Rožmana, župnika župnije Brdo in Zlato polje. Praznovanje je s slovensko himno v uvodu v sveto mašo in v nadaljevanju maše z božičnimi pesmimi popestril Cerkveni mešani pevski zbor iz Šentvida. Po maši pa je sledil tradicionalni blagoslov konj in soli, pod lipo državnosti pa so zaigrali štirje člani Godbe Lukovica. Svete maše za Dan neodvisnosti in enotnosti ter blagoslova konj in soli se je udeležila tudi mag. Olga Vrankar, županja Občine Lukovica.

Zadnje čase vse bol opažamo, da počasi zamira čaščenje zavetnikov za razne potrebe, priprošnjikov v neznanih in prečudnih boleznih in se mladi ne obračajo več za pomoč k svojemu zavetniku, ki so ga  dobili takrat, ko  so prejeli pri krstu svoje  ime in se s tem  izgublja tudi lep kos verne pobožnosti in našega dragocenega izročila, vse bolj stopajo v ospredje zavetniki posameznih poklicev, živali … Tako kakor je na kmetijah že v preteklosti bilo zaupanje v Božjo previdnost in pomoč, saj so bile kmečke družine velike, je tudi sedaj in zato kmetje in ostali radi pripeljejo svoje živali k blagoslovu, kajti vsak dan nas spremlja nekdo, ki nam ali kaže pravo pot, ali nam v naši notranjosti govori kako naprej in nas bodri v najtežjih trenutkih. To so naši angeli, angeli varuhi, vodniki, ki vas vodijo v pravo smer.

Blagoslovljeno sol gospodinje primešajo kuhinjski soli, dodajo hrani za živino, potresejo po njivah vrtovih in sadovnjakih, ter jo na koncu ob slovesu uporabljajo tudi namesto blagoslovljene vode. In če so konja nekoč uporabljali kot pomoč pri kmečkem delu, ga  danes v glavnem za razvedrilo in šport.

Blagoslovi so na vsakem koraku in tako je znano, da na Štefanovo blagoslavlja cerkev sol in konje. O Svetem Štefanu prvemu mučencu  o katerem kroži legenda, da je z znamenjem križa ukrotil divjega konja, ki je pokleknil predenj. Zato ga  častimo kot zavetnika konj, konjarjev in kočijažev, zidarjev, krojačev, kamnosekov, tkalcev, tesarjev, sodarjev in kletarjev. Zavetnik je tudi zoper glavobol, pri zastajanju kamnov, zbadanju in obsedenosti. Krščanski kmetje so se za blagoslov pri zdravju konj in živine obračali nanj z priprošnjo.

Božični prazniki so za slovenski narod še posebej pomembni, saj se je 23. decembra 1990 na plebiscitu odločil za življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji. Uradne rezultate plebiscita je skupščina razglasila 26. decembra in na ta dan praznujemo Dan samostojnosti in enotnosti. V sami kampanji je aktivno sodelovala tudi slovenska Cerkev z ljubljanskim nadškofom in metropolitom dr. Alojzijem Šuštarjem na čelu.

Na prvi dan po božičnem prazniku se spominjamo prvega mučenca sv. Štefana. Bil je eden izmed tistih, ki so jih izbrali apostoli, da so jim pomagali pri oznanjevanju krščanstva med pogani. Evangelist Luka ga opisuje kot moža, ki je bil poln milosti in moči, med ljudmi pa je delal čudeže in velika znamenja. Vendar pa so mu nekateri v shodnici nasprotovali in se z njim prepirali, čeprav se niso mogli ustavljati njegovi modrosti in duhu. Vendar pa usoda tega učenca ni bila slučajno podobna Učenikovi. Kakor Jezusu so tudi njemu naprtili proces pred velikim zborom, očitali so mu prekrške in proti njemu privedli lažnive priče. Na Štefanu se je izpolnila Jezusova napoved: »Kadar pa vas bodo vlačili v shodnice … ne skrbite, s čim se boste zagovarjali. Sveti Duh vas bo v tisti uri poučil, kaj je treba reči.« (Lk12,11) Štefan je vedel, kaj mora reči: »Trdovratni in neobrezani na srcih in ušesih, vi se vedno upirate Svetemu Duhu; kakor vaši očetje, tako tudi vi! Katerega izmed prerokov vaši očetje niso preganjali? Celo morili so tiste, ki so napovedovali prihod Pravičnega; in tega ste zdaj umorili, vi, ki ste prejeli postavo po odredbi angelov in se je niste držali.« (Apd 7,48-53) S tem zagovorom si je prislužil smrtno obsodbo. Razbesnelo, nahujskano ljudstvo ga je odvleklo pred mestno obzidje in ga tam kamenjalo. Pred očmi Savla, prihodnjega apostola Pavla. Je pa ta dogodek posegel v zgodovino Cerkve, kajti Štefanova smrt je povzročila, da se je Cerkev iztrgala iz vezi judovstva, postave in templja. S tem so se odprla vrata Kristusove Cerkve za vse čase in vse narode. Resnični pričevalec za Kristusa, ki je bil svojemu Gospodu v smrti tako zelo podoben, ni zaman zaklical: »Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo!« (Apd 7,59). Danes, ko dogodki, ki se zgodijo, v trenutku preletijo svet, ko se sledi vsaki izrečeni besedi, ko je na svetu toliko kamenjanja z besedami vseh tistih, ki si še upamo javno priznati, da smo Jezusovi učenci; ali tedaj povzdignemo svoj pogled v nebo in prosimo z besedami svetega Štefana: »Gospod, ne prištevaj jim tega greha.« Smo še pripravljeni braniti s svojim življenjem deset Božjih zapovedi in Kristusov evangelij? Koliko je v nas še duha svetega Štefana?

Danes imamo svojo državo tudi zavoljo odločnosti in požrtvovalnosti tedanjih verskih voditeljev v prelomnem adventnem času 1990. Zato cenimo in spoštujemo njihovo delo ter imejmo radi svojo domovino. Vsem voščimo blagoslovljen Božič, ponosen Dan samostojnosti in enotnosti ter vse najlepše v novem letu!

Avtor; Miro Pivar foto; video; Miro Pivar

Komentarji uporabnikov
Tagi