Simfoniki iz Alicanteja so se oglasili v Ljubljani
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je 27. avgusta 2026 potekal eden izmed osrednjih in umetniško najvidnejših dogodkov letošnjega, že 74. Ljubljana festivala. Prizorišče so napolnili zvoki Simfoničnega orkestra avditorija Alicante ADDA (ADDA Simfonica Alicante), ob katerih sta kot solista nastopila legendarni violinist in violist Pinchas Zukerman ter svetovno priznani violončelist Enrico Dindo. Veličasten večer pod taktirko šefa dirigenta Josepa Vicenta je v slovensko prestolnico privabil številne ljubitelje klasične glasbe ter znova potrdil visok mednarodni ugled ljubljanskega poletnega festivala.
Simfonični orkester ADDA Alicante si je od ustanovitve do danes ustvaril izjemen ugled tako v španskem kot svetovnem merilu. Orkester zaznamujejo širok repertoar, drzno in inovativno programiranje, slogovna raznolikost in prepoznaven zvočni izraz. Za svoje vrhunske umetniške dosežke in odmevne posnetke za založbi Warner Classics in Aria Classics je prejel že več nominacij za nagradi grammy in latin grammy in je dvakratni prejemnik prestižne nagrade Španske glasbene akademije.
Zasedbo kot umetniški in glasbeni direktor vodi Josep Vicent, ki velja za enega najbolj karizmatičnih in vidnejših španskih dirigentov svoje generacije. Njegova umetniška širina ga je vodila na odre najuglednejših svetovnih orkestrov, med katerimi izstopajo Londonski simfonični orkester, Rotterdamski filharmonični orkester, leipziški Gewandhaus, Kraljevi liverpoolski filharmonični orkester pa tudi Orkester Slovenske filharmonije. Poleg simfoničnega repertoarja redno sodeluje z vodilnimi opernimi hišami, kot so Kraljevsko gledališče v Madridu, Veliko gledališče Liceu v Barceloni in Opéra Leipzig, pri čemer posebno pozornost namenja tudi sodobnim glasbenim in scenskim projektom.
Ob orkestru sta na odru Gallusove dvorane zablestela dva izjemna solista, katerih imena odmevajo na svetovnih glasbenih odrih. Pinchas Zukerman sodi med najuglednejše violiniste in violiste sodobnega časa, ki se v več kot petdesetletni karieri ponaša z izrazno liričnostjo, neponovljivo lepoto tona in globoko muzikalnostjo. Nekdanji glasbeni direktor Kanadskega nacionalnega umetniškega orkestra danes svoje bogato znanje prenaša na mlajše rodove kot vodja izvajalskega programa na Šoli za glasbo na Manhattnu. Ob njem je stopil na oder italijanski violončelist Enrico Dindo, ki ga je svetovna javnost spoznala leta 1997 po osvojitvi prve nagrade na prestižnem Mednarodnem tekmovanju Mstislava Rostropoviča v Parizu. Dindo poleg intenzivne solistične poti deluje kot cenjen pedagog na akademijah v Italiji in Švici ter igra na dragocen violončelo Pietra Giacoma Rogerija iz leta 1717, ki mu ga je v uporabo zaupala fundacija Pro Canale.
Skrbno izbran koncertni program je poslušalce popeljal skozi različna obdobja glasbene zgodovine ter združil tehnično dovršenost in globoka čustva. Večer se je začel s Koncertom za violončelo št. 1 v a-molu, op. 33 Camillea Saint-Saënsa, ki v treh med seboj povezanih stavkih prepleta rapsodično moč, nežno liričnost ter virtuozni finale, ki do skrajnosti elektrizira poslušalca. Sledil je Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61 Ludwiga van Beethovna, edini dokončani violinski koncert tega nemškega mojstra. Delo je z nenavadnim uvodom pavk, spokojnim dialogom v drugem stavku ter živahnim rondom vpeljalo občinstvo v simfonično širino in intimno izraznost solističnega inštrumenta.
Vrhunec večera je predstavljala interpretacija Simfonije št. 4 v f-molu, op. 36 Petra Iljiča Čajkovskega, ki velja za eno najbolj intimnih in izpovednih del ruskega skladatelja. Delo, ki ga je skladatelj posvetil svoji pokroviteljici Nadeždi von Meck, v sebi nosi pretresljiv odsev notranjega boja med človekom in usodo. Preko dinamičnega prepletanja temačnih razpoloženj, liričnih odsekov in vključitve ruske ljudske melodije v zadnjem stavku je orkester pod vodstvom dirigenta Vicenta ustvaril silovit čustveni naboj, ki je navdušil zbrano ljubljansko občinstvo.
Počasi prehajamo v zadnje izdihljaje letošnjega Ljubljana festivala, vseeno pa nas čaka še več predvsem klasičnih poslatic; le-te bodo dosegle svoj vrh na zaključku, ki ga organizatorji napovedujejo za 8. septembra, ko bo na sporedu obarvan program z deli Rautavaare, Brucha in Sibeliusa v izvedbi Filharmoničnega orkestra Baltskega morja, pod vodstvom Roberta Treviña in z violinistko Lano Trotovšek.
Avtor: Rok Učakar Grašič, m. p.