Proslava ob državnem prazniku 30 letnice države Slovenije
Letos praznujemo trideset let samostojne države Slovenije. Pred 30. leti so se zvrstili številni dogodki povezani z osamosvojitvenim procesom in razvojem slovenske parlamentarne demokracije. Uresničitev ideje o lastni državi je bila prepletena s številnimi izzivi, ki smo jih, tudi z zgodovinsko enotnostjo, uspešno uresničili. Slovenska skupščina je ustavni zakon o samostojnosti sprejela 25. junija 1991, na mejnih prehodih so bile jugoslovanske table in zastave zamenjane s slovenskimi in postavljeni mejni prehodi proti Hrvaški. Isti večer se je v Beogradu sestal Zvezni izvršni svet. Sprejel je odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji, s čimer sta imeli JLA in zvezna policija odprto pot za oborožen nastop proti Sloveniji. Vojaško-policijski nastop je bil v prvi fazi uperjen proti slovenskim mejam in letališču Brnik. Ko bi bila Slovenija odrezana od sveta, bi v drugi fazi prišel na vrsto obračun z delom Slovenije, ki je zagovarjal samostojnost, zamenjali pa bi tudi staro politično vodstvo z novim, ki bi bilo marioneta za uresničevanje srbskih ciljev.
V Sončni dvorani na Brdu pri Lukovici je v petek, 18. junija 2021, ob 30 letnici države Slovenija potekala osrednja prireditev, kjer so se zbrali slavnostni govornik Lojze Peterle, prvi predsednik slovenske vlade, mag. Olga Vrankar, županja Občine Lukovica, evropska poslanka Ljudmila Novak, lepo število domačih in okoliških veteranov manevrske strukture narodne zaščite in veteranov vojne za Slovenijo, veteranov okoliških združenj ter veteranov Združenja Sever, ZVDS Sever Domžale, praporščaki združenj občine Lukovica in sosednjih občin, častna straža OZSČ Domžale, član predsedstva slovenskih častnikov in koordinator za osrednjo slovensko regijo zveze slovenskih častnikov nadporočnik Miran Stopar, predsednik OZSČ Domžale major Milan Narat, upokojeni polkovnik Bojan Končan, ki je bil takrat podpredsednik pokrajinskega odbora MSNZ zadolžen za izvzem orožja iz kočevskega konca, upokojeni brigadir slovenske vojske Miran Obreza, Tone Habjanič, predstavnik združenja Sever, ter lepo število domačinov.
Slavnostni govornik Lojze Peterle je v nagovoru orisal pot osamosvojitve Slovenije. V letih, ko so se v Sloveniji pričenjale demokratične spremembe, se je Peterle aktivneje vključil v politično delovanje. Najprej preko Revije 2000, potem kot član Odbora za človekove pravice. V tistem času so nastajale različne stranke (SDSS – Socialdemokratska stranka, SDZ – Slovenska demokratična zveza, SKZ – Slovenska kmečka zveza), ki so se na neki način želele ločiti od partijske ideologije. Lojze Peterle je bil najprej soustanovitelj Slovenskega krščansko socialnega gibanja (10. marca 1989) in nato njegov glavni tajnik, v novembru 1989 pa je postal soustanovitelj in predsednik Slovenskih krščanskih demokratov – SKD, kar je bil vse do leta 2000. Leta 1990 so se na pobudo Jožeta Pučnika stranke, ki so imele v svojem programu osamosvojitev Slovenije združile v koalicijo DEMOS, Peterle pa je postal njen podpredsednik. Strankam, ki so bile v Demosu (SDSS, SDZ, SKD, SLS, Slovenska obrtniška stranka in Zeleni Slovenije) je bilo skupno prizadevanje za spremembo političnega sistema in za načela, ki so jih sprejeli v Majniški deklaraciji. Skupaj z Demosom je vztrajal pri programu osamosvojitve in tako je novembra 1990 skupščina SR Slovenije na pobudo koalicije Demos glasovala za organizacijo plebiscita za samostojno Slovenijo.
Plebiscit je bil izveden 23. decembra in ob veliki volilni udeležbi je več kot 88,2 odstotka ljudi glasovalo za samostojno Republiko Slovenijo. Spomladi 1991 je slovenska politika še iskala konfederalni dogovor jugoslovanskih republik, toda brez uspeha. Zato je slovenski parlament 25. junija 1991 sprejel deklaracijo o neodvisnosti Republike in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti federacije na svojem ozemlju. Svečana razglasitev državne neodvisnosti pa je bila dan pozneje na Trgu republike v Ljubljani.
Naslednji dan se je začela desetdnevna slovenska osamosvojitvena vojna. Peterle je bil skupaj s štabom 24 ur v pripravljenosti in delu. Delovali so na vseh področjih, od komunikacije med tujino do obiskov vojakov v štabih, in se zavzemali za čim bolj diplomatski način rešitve. Tako se je vojna končala z majhnim številom žrtev, a vseeno je bila pomembna in zelo uspešna, tako na političnem kot na vojaškem področju.
V kulturnem programu je nastopila Godba Lukovica pod vodstvom predvodnika Vilija Gošteta, ki je igrala pred Sončno dvorano ob sprejemu gostov in obiskovalcev, pozneje pa ob prihodu praporščakov ter s slovensko himno naznanila prihod slovenske zastave. Nastopila sta tudi violinistka Anja Kralj ter vokalist Doroteje Kink. Program je povezovala Helena Urbanija.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
