Nova maša je bila vedno velik in slovesen praznik za župnijo in za kraj. Veliki dan – slovesnost nove maše je letos prišel tudi v župnijo Homec, kjer je svojo novo mašo daroval novomašnik Janez Pavel Šuštar. Da je bil dogodek lep in nepozaben in da je sama slovesnost nove maše kar najlepše potekala, so poskrbeli farani iz župnije Homec. Nova maša, ki ste jo lahko v živo spremljali na našem portalu, je potekala v nedeljo, 10. julija 2022, s pričetkom ob 10. uri.
V nedeljo, teden dni po novi maši na Homcu, pa je novomašnik Janez Pavel Šuštar ponovil novo mašo in podelil novomašniški blagoslov tudi faranom v Župniji Domžale, kjer je bil na praksi v četrtem letniku študija. Ob tem je dejal, da ga veseli, da lahko deli z domžalskimi verniki zakrament mašniškega posvečenja, saj so ga na prakso sprejeli z odprtimi rokami. Zahvalil se je za veliko dobrih izkušenj, ki jih je skupaj s farani doživel, skupaj pa so dodali veliko kamenčkov v mozaik na novomašniški poti. Ob novomašniku sta somaševala mag. Klemen Svetelj, župnik v Župniji Domžale ter Andrej Svete, duhovni pomočnik. Da je ponovitev nove maše potekala slovesno, so pred mašo poskrbeli domžalski pritrkovalci, ki so z cerkvenih zvonov izvabljali lepe melodije, s petjem pa so z lepimi slovenskimi pesmimi poskrbeli pevke in pevci cerkvenega mešanega pevskega zbora Župnije Domžale pod vodstvom zborovodkinje Ksenije Kozjek in organista Janeza Kozjeka. Slovesnosti se je udeležilo lepo število faranov kot tudi mama in oče novomašnika ter njegove sestre.
Ob koncu svete maše je potekalo še darovanje – ofer za novomašnika, kjer je vsak faran prejel podobico s posvetilom novomašnika, zunaj pred cerkvijo pa so vse navzoče pogostili s pecivom in pijačo.
Aprila 2020 je v domžalskem Župnijskem listu Janez Pavel Šuštar zapisal: »ŽELEL SI, DA BI PASEL JAGNJETA. Smo v tednu molitve za duhovne poklice. V tednu, ko se še posebej moli za nove sodelavce v Božjem vinogradu ter za tiste, ki svoj duhovniški ali redovniški poklic že živijo. V zadnjem času me je pogosto spremljala pesem, ki jo je še posebej rad prepeval pokojni nadškof Alojz Uran: Želel si, da bi pasel jagnjeta. Kakor je Gospod želel, da je apostol Peter trikrat izpovedal, da ga ljubi in mu nato zaupal njegova jagnjeta, tako tudi vsakega izmed nas vabi, da bi odgovoril njegovemu povabilu, naj hodi za njim in pase njegova jagnjeta. Vsak izmed nas ima in živi svoj poklic. Božji klic je tako klic v duhovništvo, kot tudi v zakonski stan. Vsak je poklican k temu, da izpolni tisto poslanstvo, ki mu je pripravljeno že od začetka. Čeprav Bog kliče veliko fantov in deklet, da bi mu sledilo po poti, pa mnogi nimajo poguma, da bi naredili dokončno odločitev, nimajo prave opore doma, v župniji, da bi se odločili za ta korak. Zato je bil lani ustanovljen pripravljalni letnik, da bi fantje, pred odločitvijo za vstop v bogoslovje, preizkusili način življenja v semenišču in pozneje v duhovništvu. Ta priprava poteka v Šmarju pri Jelšah, kjer trenutno živi sedem fantov iz različnih škofij, dva izmed njih sta iz domžalske dekanije. V njem se fantje utrjujejo v molitvi, spoznavajo cerkveni nauk in pomagajo pri različnih dejavnostih v župniji. V prostem času pa se učijo kuhanja, igrajo razne športe ter skrbijo za vrt. V tem tednu prosimo posebne milosti za vse, ki jih Bog kliče na pot duhovništva ali redovništva, za vse bogoslovce, duhovnike, redovnike, redovnice, škofe in našega papeža Frančiška. Naj vse nas spremlja molitev drug za drugega in Božji blagoslov«.
Janez Pavel Šuštar se je rodil 21. oktobra 1997, kot sedmi izmed osmih otrok v družini. Ta dan je kasneje postal predvečer godovnega dne njegovega zavetnika sv. Janeza Pavla II. Odraščal je ob sedmih sestrah, s katerimi se je vedno dobro razumel. “Veliko smo si pomagali med seboj, nikoli ni bilo težko živeti drug z drugim. Mislim, da je tudi to veliko pripomoglo k moji odločitvi za duhovništvo, ker se je doma veliko molilo ter sem vedno bil deležen velike podpore s strani domačih,” je o podpori svoje družine povedal novomašnik Janez.
Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, v Preserjah pri Radomljah, obenem pa tudi glasbeno šolo, kjer je igral violončelo. Maturiral je na Gimnaziji Domžale, kjer je stkal lepe odnose s profesorji in sošolci. Po maturi se je vpisal na Teološko fakulteto in v Bogoslovno semenišče v Ljubljani: “Sam lahko rečem, da sem eden od tistih, ki smo že od malih nog vedeli, da bom duhovnik. V drugem razredu smo morali narisati, kaj bomo po poklicu in sem narisal duhovnika. Vse to je v meni počasi raslo. Kot osebno pripravo na birmo sem se odločil, da bom vsak dan obiskoval sveto mašo in to počnem redno od takrat naprej. Takrat sem pri sveti maši najbolj začutil, da me Jezus kliče k hoji za njim. Ob tem pa ne morem mimo zgleda duhovnikov: g. Tone Dobrovoljc, pokojni župnik Lojze Hostnik, ki me je najbolj zaznamoval s svojim odnosom do vernikov in vseh ter trenutni župnik Gašper Mauko. Prav tako stric, škof Franc Šuštar, ki sem ga zadnjih šest let spremljal na slovesnosti in je bilo veliko pogovorov o moji odločitvi, zakaj, kako naprej, itd. Po drugi strani pa sem tudi spoznal zelo različne situacije na župnijah. Sam rad rečem, da je to bila najboljša pastoralna praksa, ki sem jo lahko imel, saj tako res iz prve roke doživiš življenje na župniji. Dokončno sem se za vstop v semenišče odločil na duhovnih vajah v Assisiju z brati kapucini. Tam je imel nagovor o poklicanosti br. Jakob Kunšič, ki me je tako nagovoril, da sem o tem premišljeval ves dan in še naslednji dan. Takrat je padla dokončna odločitev. Ko sem odgovoril, da grem za Gospodom, potem noben korak naprej ni bil več težak.”
Za novomašno geslo si je izbral Jezusove besede: »Ne boj se, samo veruj!« (Mr 5,36), ki jih izreče Jairu, ko mu sporočijo, da je umrla njegova hči. Je spodbuda, naj veruje, da lahko Jezus obudi od mrtvih tudi njegovo hči.
“Ta stavek me je posebej nagovoril na zadnjih duhovnih vajah v petem letniku, ko sem prebiral ta odlomek in me je nato ves čas spremljal in mi je bila spodbuda, da v vsaki situaciji, kjer se bom znašel ni potrebno najprej pomisliti na strah. Strah je avtomatska reakcija, da se prestrašimo, pomisliš kako bom to naredil, kaj vse me čaka. Tukaj pa je potrebna le vera, da je z nami Gospod, ki nas bo vodil skozi vse preizkušnje, nam bo dal navdih Duha, ki nam bo dal govoriti. Sam ne vidim drugega ”izhoda” kot to, da verujemo, da je Jezus z nami, da nam pomaga in če on želi, da se karkoli že pelje naprej bo obstalo, sicer pa bo propadlo. To je zame močna spodbuda za življenje in tudi tolažba za nadaljnjo pot v duhovništvu,” je pojasnil novomašnik Janez.
Veliko dobrega pastirskega dela na novomašniški poti novomašniku Janezu Pavlu Šuštarju želi tudi ekipa Domžalca.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
