Odtiskovanje življenja: literarni pogovor s pisateljem Tonetom Peršakom v Knjižnici Domžale

Večer besed, zgodb in razmislekov, ki jih odpira dobra literatura, vprašanj slušateljic literarnega krožka iz Društva LIPA Domžale in odgovorov dramatika, pisatelja, publicista, politika, docenta za gledališko igro, kritika in nekdanjega župana Občine Trzin Toneta Peršaka.

Pod naslovom »Odtiskovanje življenja« so obiskovalci literarnega pogovora skupaj s Tonetom Peršakom odkrivali njegove zgodbe, misli in življenjske izkušnje, ki so zaznamovale njegovo ustvarjanje ter se odražajo v njegovih knjigah. Pogovor je osvetlil avtorjev pogled na literaturo, družbo in človeka ter ponudil vpogled v ozadje nastajanja njegovih del.

Z gostom se je pogovarjala prof. Jana Ozimek. Za kulturni program pa sta poskrbeli z vokalom zborovodkinja v Društvu LIPA Domžale Jasna Medved in na kitari mentorica kitare v Društvu LIPA Domžale Irena Kokalj.

V sredo, 21. oktobra 2026, so v organizaciji Društva LIPA, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, v Knjižnici Domžale pripravili literarni pogovor s pisateljem Tonetom Peršakom.

Prof. Jana Ozimek je gosta z vprašanji in besedilom spodbudila k zanimivemu pogovoru, v katerem je Tone Peršak razkril marsikatero podrobnost iz svojega življenja: o materi, polbratih in polsestri, o svoji mladosti, ko je bil kot otrok kar malo problematičen, obiskovanju osnovne šole ter poznejšem šolanju v Ljubljani na AGRFT.

Rodil se je v naselju Ločki Vrh v občini Destrnik na Ptujskem. Nato je živel v več krajih po Sloveniji – v Juršincih, Spodnjih Ivanjcih, Murski Soboti in Ljubljani, nekaj časa tudi v Sarajevu v Bosni in Hercegovini. Pozneje se je vrnil v Ljubljano in se ustalil v Trzinu.

 

Osnovno šolo je obiskoval v več krajih – v Stari Gori, Svetem Tomažu, Juršincih, Destrniku in Vidmu ob Ščavnici. Ekonomsko srednjo šolo je leta 1965 zaključil v Murski Soboti. Leta 1974 je na Akademiji za gledališče, radio in televizijo v Ljubljani diplomiral iz gledališke in radijske režije, leta 1980 pa še na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz svetovne književnosti in literarne teorije.

Skozi svojo bogato kariero je pustil globok pečat tako v slovenski kulturi kot tudi v politiki, saj je opravljal vrsto ključnih javnih funkcij, vključno s funkcijo ministra za kulturo med letoma 2016 in 2018.

Tone Peršak je bil namreč aktivno udeležen pri oblikovanju slovenske državnosti. Leta 1988 je bil soavtor t. i. »pisateljske ustave«, kasneje pa član ustavne komisije.

Po izobrazbi je diplomirani režiser in profesor primerjalne književnosti. Kot docent in asistent je predaval gledališko režijo na AGRFT, deloval pa je tudi kot režiser v gledališčih v Sarajevu.

Njegov literarni opus obsega številne romane, kratko prozo ter radijske in gledališke igre. Med njegovimi najbolj znanimi deli so romani Prehod (1982), Sredobežnost (2008), Usedline (1913) in novejši roman Preobrazbe. Njegova dela odlikujeta natančen, filigranski izris podrobnosti ter refleksija družbenega časa. Avtor še vedno aktivno sodeluje na literarnih dogodkih in pogovorih po Sloveniji.

V letih 1992–1996 je bil poslanec v Državnem zboru RS, kasneje pa je dolga leta, od leta 2004 naprej, poklicno deloval kot župan Občine Trzin.

V pogovoru so obiskovalci spoznali marsikatero pisateljevo skrivnost iz njegovega življenja. Spregovoril je o mladosti, kasnejšem življenju, o štirih otrocih svoje matere – eni polsestri, dveh polbratih in sebi. Njegova mati je bila sicer poljska delavka na kmetijah po Prlekiji.

Povedal je tudi, da je bil edini, ki je s svojo materjo preživel dvanajst let in pol, medtem ko so ostali otroci živeli pri svojih očetih. Spregovoril je tudi o ostrih besedah v kasnejšem življenju, ko je materi priznal, da se bo ukvarjal s pisanjem.

Še marsikaj zanimivega je povedal o svojem življenju. Napisal je leposlovne in publicistične knjige, drame, televizijske in radijske igre ter režiral v gledališčih. Skupno je ustvaril 25 režij v poklicnih in polpoklicnih gledališčih ter napisal trinajst knjig.

Zanimiv osebni pogovor s Tonetom Peršakom si lahko ogledate v videoposnetku.

Avtor, foto in video: Miro Pivar