O pomenu in varovanju nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji

Leta 2008 je Slovenija ratificirala Unescovo Konvencijo, ustanovljeno leta 2003, o varovanju nesnovne kulturne dediščine in nesnovno kulturno dediščino vključila v nov Zakon o varstvu kulturne dediščine. Leta 2008 je začel nastajati tudi Register nesnovne kulturne dediščine kot eden od mehanizmov za varovanje nesnovne kulturne dediščine na nacionalni ravni, ki sodi med zaveze podpisnic Konvencije. Register vodi Ministrstvo za kulturo, v njega pa se lahko vpisujejo le enote z ozemlja Republike Slovenije. Predloge za vpis pripravlja Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine. Prva enota je bila v Register vpisana leta 2008, od leta 2011, ko je bil Slovenski etnografski muzej s strani Ministrstva za kulturo imenovan za Koordinatorja, do začetka novembra 2023, pa je bilo v Register vpisanih že 115 enot in 335 nosilcev.

Ker imamo v Domžalah in okolici veliko nesnovne kulturne dediščine kot na primer pletarstvo, izdelovanje papirnatih rož, tradicionalno lončarstvo, slamnikarstvo, čebelarstvo in še mnogo več, so v Slamnikarskem muzeju v Domžalah v sredo, 24. januarja 2024, na temo nesnovne kulturne dediščine pripravili predavanje z mag. Anjo Jerin in mag. Adelo Pukl iz Slovenskega etnografskega muzeja.

Mag. Anja Jerin in mag. Adela Pukl sta predstavnici Slovenskega etnografskega muzeja, ki opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, spregovorili pa sta o Registru nesnovne kulturne dediščine, ki obsega seznam dediščine s celotnega ozemlja Republike Slovenije.

Seveda sta predstavili tudi območje Domžale. Do začetka novembra 2023 je bilo na seznam vpisanih 115 enot in evidentiranih 351 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.

Tako je na predavanju s slikovnim prikazom na projekcijskem platnu beseda tekla o sistemu varovanja nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji, prikazali pa sta veliko število vpisanih enot in nosilcev.

V želji po širjenju Registra nesnovne kulturne dediščine in spoznavanju različnih zvrsti dediščine sta gostji mag. Anja Jerin in mag. Adela Pukl predstavili tudi postopke vpisa v register ter evidentiranje nosilcev k enotam, ki so že vpisane (kot npr. pletarstvo, izdelovanje papirnatih rož, tradicionalno lončarstvom slamnikarstvo).

Po predavanju pa je potekal še pogovor ob razstavi »Iz roda v rod: Nesnovna kulturna dediščina na Domžalskem v slovenskem Registru« z avtorico dr. Ano Vrtovec Beno iz Gorenjskega muzeja. Pogovor je vodila Katarina Rus Krušelj, višja kustosinja v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale.

Kot sta dejali predavateljici mag. Anja Jerin in mag. Adela Pukl, koordinator na različne načine skrbi za promocijo nesnovne kulturne dediščine Slovenije doma in v tujini. Med takšna prizadevanja sodi tudi izdajanje dvojezičnih publikacij, ki s kratkimi opisi ter novejšimi in starejšimi fotografijami predstavljajo enote, vpisane v Register. Nekaj izvodov najnovejše dvojezične publikacije iz leta 2023 sta gostji prinesli tudi v Slamnikarski muzej v Domžale, kjer so si jo obiskovalci lahko vzeli.

Po besedah mag. Anja Jerin in mag. Adela Pukl so prvo publikacijo z naslovom Register žive kulturne dediščine Slovenije (2008–2015) izdali leta 2015, z novimi vpisi dopolnjeno publikacijo Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije (2008–2016) pa leta 2017. Leta 2019 je izšla publikacija z enakim naslovom za obdobje 2008–2018, četrto izdajo, dopolnjeno z enotami, ki so bile v Register vpisane do konca oktobra 2021 ter najnovejšo publikacijo, ki obsega opise do začetka novembra 2023, v kateri pa je bilo v Register vpisanih že 115 enot in 335 nosilcev.

Nekatere od enot iz Registra so z vpisom na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva postale prepoznavne tudi na mednarodni ravni: zelo prepoznavni so Škofjeloški pasijon (2016), Obhodi kurentov (2017), Klekljanje čipk v Sloveniji (2018) in Veščina suhozidne gradnje, znanje in tehnike (multinacionalna nominacija, 2018). Pričujoča dvojezična publikacija nagovarja tako domače kot tuje bralce. Domače seznanja z vpisanimi enotami in nosilce nesnovne dediščine spodbuja k vpisu novih enot. Angleški prevodi pa so dobrodošli za nosilce in strokovnjake za nesnovno kulturno dediščino po svetu, še zlasti pri načrtovanju multinacionalnih nominacij.

Predavateljici vabita vse, ki se najmanj deset let ukvarjajo z izdelovanjem obrti, ki bi naj bila nesnovna kulturna dediščina, da kontaktirajo Slovenski etnografski muzej, da se preveri in nato vpiše v katero od poglavij v registru. Različne aktivnosti koordinatorja, kot so razstave, javne predstavitve, publikacije in strokovna srečanja, so v Sloveniji nedvomno povečalazavedanje ljudi opomenu nesnovne kulturne dediščine in vplivale na vse večji interes nosilcev za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine.

Urednici publikacije Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije sta mag. Anja Jerin in dr. Nena Židov. Obe sta prepričani, da bo, podobno kot prejšnje, tudi najnovejša publikacija dosegla svoj namen.

Več pa si lahko ogledate v video posnetku zgoraj.

Po predavanju pa je potekal še pogovor ob razstavi »Iz roda v rod: Nesnovna kulturna dediščina na Domžalskem v slovenskem Registru« z avtorico dr. Ano Vrtovec Beno iz Gorenjskega muzeja. Razstavo si lahko ogledate v Slamnikarskem muzeju v času odprtja muzeja, otvoritve decembra 2023 smo se udeležili tudi z ekipo Domžalca in dogodek tudi posneli.

Avtor: Miro Pivar, Foto in video: Miro Pivar