Nedelja Svete Trojice pri svetem Valentinu na Limbarski gori

Cerkev sv. Valentina na Limbarski gori nas osvoji že na prvi pogled. Z lepo obnovljeno zunanjščino in stebri na pročelju, od daleč daje skoraj vtis manjše graščine. Ko pridemo bliže in se izza strehe končno prikaže zvonik, stoječ nekaj metrov stran, je dvomov hitro konec. Podoba postaja z vsakim korakom lepša in bolj skladna. Gre pač za eno najboljših del znanega gradbenika Gregorja Mačka (1682–1745), ki je med drugim naredil načrte tudi za cerkvi na Šmarni gori in na Dobrovi pri Ljubljani.

V nedeljo, 30. maja 2021, je pri sv. Valentinu na Limbarski gori potekala sveta maša s šmarnicami, ki jo je daroval moravški rojak msgr. Miro Šlibar, upokojeni bolniški duhovnik, ki je vse prej kot v pokoju, saj je zdaj že leta hišni duhovnik pri Marijinih sestrah na Dobrovi. Pri sveti maši so po daljšem korona odmoru ponovno zadoneli glasovi pevk in pevcev Komornega zbora Limbar pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata. Ubrano petje je vernike, ki so prisostvovali sveti maši, spomnilo na številne pevske zbore, ki bogatijo naše župnije po Sloveniji, zato upravičeno upamo ter komaj čakamo, da bodo zaradi izboljševanja epidemioloških razmer pevski zbori ponovno lepšali bogoslužja.

V Katoliški cerkvi na nedeljo po binkoštnem prazniku praznujemo nedeljo Svete Trojice. Kot je po prebranih šmarnicah dejal msgr. Miro Šlibar, smo kristjani krščeni v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, s čimer postanemo tudi člani Cerkve. Sveta Trojica, imenujemo jo tudi Nedelja Svete Trojice, je premakljiv krščanski praznik, ki se ga v Rimskokatoliški cerkvi praznuje prvo nedeljo po binkoštih. Ob tem prazniku se kristjani spominjajo skrivnosti Svete Trojice – troedinega Boga. S praznikom Svete trojice se končuje velikonočna doba in začenja liturgični čas med letom, čas navadnih nedelj, ki traja do začetka adventa. Skrivnosti enega Boga v treh osebah verujočim ni dano spoznavati samo z razumom, temveč tudi na osnovi milostnega daru vere ter Božjega razodetja Jezusa Kristusa. O identiteti Boga Očeta in Svetega Duha je spregovoril Jezus Kristus. Čeprav tri Božje osebe ločimo med seboj, nobena od treh oseb nikdar ne deluje brez sodelovanja drugih dveh. Očetu pripisujemo, da je Stvarnik vesolja in človeka, Jezusu Kristusu dela odrešenja, Svetemu Duhu, ki izhaja iz Očeta in Sina, pa dela posvečenja. To je msgr. Miro Šlbar nazorno pokazal s križem, ki ga je prinesel s seboj. Čeprav razlikujemo tri Božje osebe, jih ne smemo ločevati. Nauk o Sveti Trojici poudarja, da je delo stvarjenja skupno vsem trem osebam Trojice, saj so vse tri eno počelo stvarjenja. Hkrati pa je stvarjenje povezano z razodetjem in odrešenjem, ki je prišlo po Jezusu Kristusu, stvarstvu pa se posreduje po Svetem Duhu. Sveti Duh je kot tretja Božja oseba poslan od Očeta in Sina ter vodi Cerkev, ki je skupnost verujočih. Bistvo odnosov med tremi Božjimi osebami je brezpogojna ljubezen.

Ob koncu pridige je zbrane vernike, ki so prisostvovali sveti maši, blagoslovil s sveto blagoslovljeno vodo, ponovili pa so tudi krstne zaobljube. Sveta maša je minila ob prekrasnem petju komornega zbora Limbar iz Moravč ter odličnega bogoslužja v tej katedrali na vrhu Limbarske gore.

Limbarska gora, na kateri je v 12. stoletju stal grad Limberg, je namreč imenitno razgledišče, zato je dosti obiskana. Prav pred nami se skoraj čez pol obzorja razprostira veriga Kamniških in Savinjskih Alp, ki jo obdajajo venci nižjih vzpetin. Od cerkvenega zvonika vidimo hiše, raztresene po prisojnih pobočjih Limbarske gore. Če stopimo do ograje, zagledamo daleč spodaj cesto proti Trojanam. Drobna vozila, ki drugo za drugim hitijo nekam v daljavo, so videti neznatna kot mravlje. Samo enakomerno hrumenje, ki tudi tu zgoraj nikoli ne potihne, priča o njihovem velikem vplivu na človeka in okolje. Je pa tudi klima drugačna, kot marsikje po slovenskih hribih. Romarjev na Limbarsko goro namreč ne pojenja, tudi med tednom ne, saj so v tem letnem času cvetoči travniki prava paša za oči vsem pohodnikom, ki pridejo v to kraljestvo, ki se dviga nad Moravško dolino.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar