Domžalska premiera dokumentarnega filma Bojevita kraljica noči

Dinamična naravoslovno-raziskovalna zgodba o skrivnostnem življenju ene največjih evropskih sov – sove kozače. Sove so večinoma nočne ptice. Zbujajo posebno zanimanje tudi zaradi velikih oči, ki pa jih ne morejo premikati. Med ducatom evropskih sov kozača sodi med največje. Marsikje je danes več ni. Populacija v Sloveniji pa je za zdaj zelo vitalna. V dokumentarcu pa je tudi prikaz, kako v sosednji Avstriji na novo naseljujejo sovo kozačo po tem, ko je pri njih že izumrla.

Kozačin dom so obsežni gozdovi, še zlasti dinarski. Navadno se zadržuje na nadmorski višini od 500 do 1200 metrov. Nižinske populacija pa najdemo v Krakovskem gozdu in Mürski šumi. Izostren vid, oster sluh in sposobnost neslišnega letenja so nujni za lovsko uspešnost in preživetje populacije. gnezdenje poteka marca in aprila par pa ima  en zarod na leto; samica znese 3-4 bela jajca, vali sama 27-29 dni, samec ji pri tem prinaša hrano, pozneje pa hrano prinaša tudi mladičem; mladiči zapustijo gnezdo še preden vzletijo, po 24-25 dneh. Kozača najraje gnezdi v duplih ali na polomljenih deblih starih dreves, torej v zrelih in starih gozdnih sestojih, ki ljudem od nekdaj nudijo hrano, gradbeni material in kurivo, njihovi pravljični prebivalci pa burijo našo domišljijo.

V Mestnem kinu Domžale so v ponedeljek, 7. oktobra 2024 premierno prikazali dokumentarni film o sovi kozači z naslovom Bojevita kraljica noči.  Pogovoru, ki ga je vodil Jure Matičič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale sta se pridružila režiser in scenarist Matej Vranič, ki je tudi posnel dokumentarec ter producent Marjan Žiberna, ki je dodal tekst.

Film, za katerega so kadre snemali šest let, prikazuje dogajanje v obdobju malo več kot enega leta in gledalcu ponudi izjemen vpogled v življenje sove kozače (Strix uralensis). Gre za preplet prikaza njenega življenja, interakcije z drugimi živalskimi vrstami in z ljudmi ter znanstvenega proučevanja vrst. Film prinaša zelo redko videne prizore – lov plena, vzrejo mladičev, celo napad na človeka. Oplemenitijo in razgibajo ga vse zgodbe, v katerih se nadomesti še druge s kozo povezane živalske vrste. Postopno odstira pogled v nevsakdanje dnevno in nočno vedenje te osupljive vrste, hkrati pa se seznanimo z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami biologa dr. Ala Vrezca, enega najboljših poznavalcev kozačev na svetu. Matej Vranič je črpal navdih za filmske zgodbe iz lastnih izkušenj ter dolgoletnega opazovanja in spremljanja številnih parov sov v naravi, opiral pa se je tudi na pričevanja lovcev, naravovarstvenikov in biologov.

Nočna plenilka kozača velja za najbolj agresivno sovo v Evropi, morda tudi na svetu, zato preglede dupel lahko opravijo samo usposobljeni obročkovalci. Spremljanje gnezdilnic vedno izvajajo v paru: eden opazuje, drugi izvaja monitoring. Spremljanje gnezdilnic za kozače in obročkanje izkušeni obročkovalci izvajajo zaščiteni z motoristično čelado, ki je obdana s peno. S tem je na eni strani zaščiten obročkovalec, na drugi strani pa sova, da se ne poškoduje z udarcem med njenim silovitim napadom. Udarec sove kozače je tako silovit, kot bi nam nekdo z vso silo vrgel košarkarsko žogo v glavo. In ta prizor so tudi uspeli posneti in je dodan v  dokumentaren film. Kozača izleže praviloma 3 jajca. V Sloveniji so zabeležili najstarejšo kozačo, ki je imela več kot 17 let. Kozačino najljubšo prehrano predstavljajo voluharice, miši in polhi.

Zanimiv pogovor z mnogo vprašanji gledalcev je potekal sproščeno, vsi pa smo izvedeli marsikatero podrobnost z snemanja ponoči, tehniki snemanja, obdelovanjem zvoka in slike ter tudi veliko dela na terenu, kjer so posneti vsi kadri za film v obdobju nekaj let in v vseh letnih časih. Sove, ki živijo dokaj skrito nočno življenje, je težko proučevati, kakovostno posneti in posnetke združiti v privlačno in razgibano filmsko pripoved pa predstavlja še poseben izziv. Na srečo nam sodobna snemalna tehnologija to omogoča, s čimer se odstirajo tudi stvari, ki so bile še do nedavnega zavite v skrivnost. Gibanje kamere je dinamično in kreativno. Atraktivni prizori so pogosto predstavljeni v upočasnjenih posnetkih, posnetki gnezdenja in tudi nekateri ostali posnetki pa tudi v toplotni ali infrardeči tehnologiji. Zgodbe s človeškim dejavnikom bodo v večji meri posnete v sklopu observacijskih nastavljenih sekvenc in tudi kot popolnoma portretne sekvence.

Film zaznamujejo tudi številni privlačni nočni posnetki z dovršeno osvetlitvijo, pokrajinske kadre dopolnjujejo posnetki iz zraka ter posnetki s časovnim zamikom. Posamezne zgodbe so dopolnjene z izjavami dr. Ala Vrezca. Gledalec spremlja dogajanje tudi s pomočjo pripovedovalca, ki nastopa kot glas v ozadju. Zvočno kuliso predstavlja za film posebej napisana glasba.

Matej Vranič (1974) je slovenski profesionalni fotograf in filmski ustvarjalec. Profesionalno pot je začel kot samostojni fotograf, zmagal je na natečaju Poslikajmo Slovenijo in prejel še nekaj drugih nagrad. Prejel je naziv »slovenski naravoslovni fotograf leta 2017«. Svoje fotografije z motivi narave je objavil v koledarjih, na razglednicah, v knjigah in revijah. Razstavljene so bile v številnih lokalnih galerijah in na prostem, pa tudi na razstavah, ki jih je organiziral National Geographic Slovenija. Za revijo National Geographic Slovenija je pripravil še več reportaž s tematiko o divjih živalih. Produciral in režiral je veliko komercialnih oglasov in kratke ter srednjemetražne dokumentarne filme s tematiko divjih živali. Več kot trideset let njegovega zasebnega zanimanja za živalski svet se je razvilo v profesionalno delo na področju fotografiranja divjih živali in poznejšega snemanja. Strokovno se je usmeril zlasti v produkcijo filmov o naravi in ​​živalskem svetu. Celovečerni dokumentarni film Ptice jezer, njihova vrnitev in Divja Slovenija, je bil nagrajen na številnih mednarodnih filmskih festivalih in predvajan na mnogih prestižnih TV-postajah po vsem svetu. Bojevita kraljica noči je njegov tretji celovečerni dokumentarni film.

Film je vreden ogleda, saj je gledalec dobesedno v središču dogajanja.

Vabljeni pa tudi  k branju reportaže Bojevita kraljica noči v septembrski reviji National Geographic Slovenija: povezava.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar