»Če ne veš, od kod si, lahko kaj kmalu postaneš nihče in izgubljen.«

Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič ob največjem etnološkem festivalu: »Če ne veš, od kje si, lahko kaj kmalu postaneš nihče in izgubljen.«

Kamnik je včeraj, 8. septembra 2024 ponosno in s spoštovanjem do preteklosti narodne identitete in dediščine prikazal pestrost pripadnostih kostumov. Še vreme je bilo naklonjeno slavnostni povorki Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine, na kateri je sodelovalo več kot 2.000 udeležencev v različnih narodnih nošah ali folklornih kostumih. Tokrat smo predstavili raznolikost oblačilne dediščine v Sloveniji po različnih pokrajinah, po različnih stanovih in v različnih časovnih obdobjih. K predstavitvi pa smo povabili tudi nekaj pri nas delujočih folklornih skupin manjšinskih etničnih skupnosti, ki ohranjajo dediščino svojih prednikov in skupin iz zamejstva ter tujine, ki so v povorki predstavljale značilno oblačilno dediščino svojih okolij. Zbrane sta gostila župan Matej Slapar in direktor Zavoda za turizem in šport Kamnik Luka Svetec.

S citatom dela Zdravljice, našega velikega Prešerna: »Ne vrag, le sosed bo mejak!« smo letošnje leto spodbujali k negovanju in ohranjanju kulture, sožitja in medsebojnega bogatenja. S tradicionalno povorko pa obujali slovenske zgodbe preteklosti in naših prednikov, ki so z vztrajnostjo in srčnostjo ohranjali bogastvo kulturne dediščine, ki jo danes tako ponosno nosimo naprej. V povorki smo odprli vrata sodelovanja in povezovanja med različnimi kulturami in medse povabili še goste iz Avstrije, Srbije, Slovaške, Severne Makedonije in Italije.

Župan Matej Slapar je ob vrhuncu tridnevnega praznovanja zbrane nagovoril z mislijo o simbolih naše identitete, pripadnosti in vrednot, ki so se skozi generacije prenašale z ljubeznijo do domače zemlje in z ljubeznijo do oblačenja v pripadnostne kostume: »Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, Kamničanke, Kamničani, spoštovani obiskovalke in obiskovalci, v veselje in časti mi je, da napovem veliko povorko enainpetdesetih Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine. Gre za izjemen dogodek, izjemno pestrost, ki se bo sprehodila preko 795 let starega mestnega jedra Kamnika. Predstavile se nam bodo različne narodne noše tako iz Slovenije kot tudi iz naših sosednjih krajev in držav. Povorka ob Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine je izjemen dogodek, ne samo lokalnega, ampak nacionalnega pomena, kajti narodna noša je od nekdaj predstavljala simbol slovenstva, simbol in ponos našega naroda. Slednje pa ni bilo vedno enostavno, mnogokrat smo bili pod tujimi nadvladami, pa vendar so se naši predniki oblekli v pripadnostni kostum, torej tako imenovano nošo, in na ta način izkazovali slovenstvo. Narodna noša ima torej simbolen pomen in je bila ena od elementov, pomembnih zato, da se je naš narod obdržal. Veselim se pestrosti oblačil, glasbe in plesa, ki se bo letos že enainpetdesetič predstavil tukaj v Kamniku. Vam obiskovalke in obiskovalci, pa želim prijetno popoldne in iskrena hvala, da s svojo prisotnostjo tukaj podpirate Dneve narodnih noš, oblačilno dediščino ter našo domovino Republiko Slovenijo. Hvala in dobrodošli v Kamniku.«

Slavnostni govornik, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič pa je ob tej priložnosti povedal: »Spoštovani gostitelj Občine Kamnik, župan in državni svetnik Matej Slapar, občinske svetnice in svetniki, direktor Zavoda za turizem in šport Kamnika Luka Svetec, Kamničanke in Kamničani, gostje, poslanci in državni svetniki, evropski poslanec, županje in župani sosednjih občin. V veliko veselje in zadovoljstvo mi je, da vas lahko v imenu Državnega sveta Republike Slovenije, zgornjega doma slovenskega parlamenta, in v svojem imenu pozdravim in nagovorim na tradicionalni povorki narodnih noš, ki se že tradicionalno odvija v naročju Kamniško Savinjskih Alp, tukaj, v srednjeveškem mestnem jedru, kjer še vedno veje duh časa, ki spominja na to, da je bil Kamnik nekoč glavno mesto dežele Kranjske. Bogat z zgodbami iz preteklosti je odličen prostor za prikaz bogastva etnološke dediščine, povezane z oblačili, pesmijo, plesom in glasbo. Lepše kulise za eno pomembnejših etnoloških prireditev v Sloveniji, katere tradicija sega v leto 1966, si ne moremo predstavljati. Iskreno dobrodošlico izrekam tudi gostom iz tujine, nošam iz Srbije, Severne Makedonije, Slovaške, Avstrije, ki dajejo letošnjem sloganu, verzu našega velikega poeta Franca Prešerna, ki je vpet tudi v našo nacionalno himno, poseben pomen: »Ne vrag, le sosed bo mejak«. Prešernov verz, ki ima globoko pesniško sporočilo, razumemo tudi kot metaforo za mir in poziv k medsebojnemu spoštovanju, ki ga v tem nemirnem in pogosto nestrpnem času ne smemo preslišati. Današnji dan je tudi praznik povezovanja in sodelovanja. Vsi sodelujoči, bodisi kot udeleženci povorke, prostovoljci pri organizaciji, nastopajoči, prodajalci in obiskovalci, skupaj tvorimo mozaik dogodka, ki je poklon bogati kulturni dediščini, poklon spominu na preteklost in poklon ohranjanju tradicije za prihodnje rodove. Dogodek, ki nas opominja, da je v vse bolj povezanem svetu enako pomembno prizadevanje za sožitje med narodi kot tudi skrb, da kulturna dediščina zgolj dvomilijonskega naroda ne zamre. Narodna noša je imela v preteklosti pomembno vlogo pri razvoju narodne identitete in kulture, s tem pa je tudi močno prispevala k razvoju nacionalne zavesti. Leta 1846 so časopisi pisali, da je pojav narodnih noš pripomoček za uveljavljanje slovenske narodne zavesti. V času narodnega preporoda in širjenje ideje slovenstva, je nošnja narodne noše izražala pripadnost in ljubezen do lastnega naroda. Za taborska rodoljubna gibanja, na katerih so naši zavedni predniki zahtevali enakopravnost za naš jezik, za Zedinjeno Slovenijo, so narodno nošo oblekli pripadniki vseh stanov. Živopisane rute, široka krila in suknjiči so jih povezovali v ljubezni do domovine, lahko bi rekli, da so noše postale pripadnostni kostum. Prav tako je bilo v čitalnicah, ki so bile gnezdo ideji slovenstva, noše so oblekli pevski spori, manjkale niso niti na velikih dogodkih, svatbah, birmah. S tem so slovenske narodne noše v vsej svoji pokrajinski pestrosti postale manifestacija slovenstva. Kljub temu, da so po drugi svetovni vojni noše dobile bolj folklorni pomen, še vedno odražajo slovenstvo v vsej svoji pokrajinski pestrosti. Narodne noše so dajale in še danes dajejo poseben pomen posvetnim in cerkvenim slavnostnim dogodkom. Ko jih vidimo, ko poslušamo ljudsko pesem in opazujemo njihov ples, nam je toplo pri srcu. Danes lahko podoživljamo mozaik oblačilnih videzov iz naše zgodovine in različnih delov Slovenije, ko lahko občudujemo noše vseh različnih tipov, ki doprinesejo k zavedanju, kdo smo in od kje prihajamo. Zato so dragoceni, saj če ne veš, od kje si in od kod prihajaš, lahko kaj kmalu postaneš nihče in izgubljen. Zahvaljujem se organizatorjem, ki vsakoletno poskrbite, da zanimanje za narodno nošo med mladimi in ostalimi generacijami ne upade. Želim si, da bi se tudi naši vnuki in njih vnuki zavedali, kakšno bogastvo je noša, in da so lahko ponosni na svoje korenine. Nošo, pravijo, je treba nositi dostojanstveno, s ponosom in veseljem, in naj bo danes dan veselja. Prijetno nedeljsko popoldne vam želim.«

In kot je dejal vodja območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v Kamniku in glavni moderator na letošnjem festivalu Tone Ftičar z mislijo kamniške raziskovalke ljudskega izročila, etnologinje dr. Marije Klobčar: »Kamniški slavnostni sprevod pripadnostno kostumiranih udeležencev,najvidnejši del prireditve Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, tako ni le živi muzej preteklega oblačenja in njenega poustvarjanja, temveč je tudi izraz različnih pogledov na izročilo. Hkrati je prireditev, ki je po desetletjih pripeljala do enainpetdesete izvedbe, tudi sama postala del izročila,« smo tako zaključili letošnjo povorko, ki ji je sledila zabava na glavnem odru. Tokrat smo priložnost, da zabava številno zbrano publiko, dali mladim kamniškim glasbenim ustvarjalcem Manci Poljanšek, skupini Joker, skupini Šus in skupini Tačke.

Avtor: Nina Irt, Visit Kamnik, foto: Miro Hrkalović, arhiv ZTŠK, Primož Pičulin, arhiv ZTŠK, Jan Uršič, arhiv ZTŠK, Miha Kokole, arhiv ZTŠK