Spominska slovesnost ob 81. obletnici tragedije na Oklu
Nekoč prijazen zaselek sredi gozdov je vsako leto februarja prizorišče tradicionalne slovesnosti v spomin na tragedijo, v kateri je svoja življenja za domovino, slovenski narod, jezik in kulturo, darovalo 72 borcev in bork. Številni obiskovalci so se k spomeniku na Oklu iz Dobovelj odpravili v spremstvu praporov in zastav, drugi iz drugih koncev, saj so v soboto, 22. februarja 2024, vse poti vodile na Oklo. O tragediji, ki se je na Oklu zgodila 24. februarja 1944, je pred leti v brošuri napisal Ivan Vidali pod naslovom Usodni dogodki na Oklu.
Slovesnosti pri spomeniku so se udeležili podžupan Občine Domžale in tokratni slavnostni govornik Borut Ernestl, Branko Sojer, predsednik Sveta KS Ihan, Primož Zupančič, predsednik ZB za vrednote NOB Dol – Dolsko, Barbina Skok, predsednica ZB za vrednote NOB Občine Domžale, Ferdinand Starin, predsednik KO za vrednote NOB Ihan, med prisotnimi pa so bili praporščaki ZB za vrednote NOB iz različni Krajevnih odborov, častna enota Območnega združenja slovenskih častnikov Domžale, Revirska spominska četa iz Hrastnika, borci in veterani vojne za Slovenijo, krajani ter sorodniki in prijatelji padlih borcev. Slovesnost je povezovala Klavdija Gregorin Štiftar.
»So časi miru in časi vojne, kakršen je bil tudi februarja 1944,« je v pozdravnem nagovoru dejal Ferdinand Starin, predsednik KO borcev za vrednote NOB Ihan, ki je ob ZB za vrednote NOB Občine Domžale organizirala slovesnost. Spomnil je na bitko borcev Kamniško-zasavskega odreda, ki so življenja žrtvovali za svobodo, za upanje in vse najvrednejše, ter povabil k ohranjanju izročil, ki so še živa, in k odločnemu nadaljevanju tradicij NOB. Na svojo zgodovino moramo biti ponosni, tudi zaradi življenj na Oklu in širom Slovenije, kakor moramo biti ponosni na naš narod, ceniti jezik in kulturo, ob tem pa spoštovati in ceniti druge ter biti ponosni na vse naše borce in borke, ki so se borili za slovensko osamosvojitev, kar je bil boj celotnega naroda. Ob koncu nagovora je še dejal: Slava junakom, katerih spomin danes oživljamo.
Slavnostni govornik podžupan Občine Domžale pa je v svojem nagovoru dejal. »Spoštovane, spoštovani, dragi krajani, sorodniki in prijatelji padlih borcev. Pred več kot osemdesetimi leti, v času, ko je bila naša dežela pod okupacijo, so slovenski partizani, med njimi tudi članice in člani Kamniško – Zasavskega odreda, stopili v boj proti fašističnemu in nacističnemu nasilju. Bili so junaki, ki niso le sanjali o boljšem svetu, ampak so za ta svet tudi dali vse – svojo mladost, svoje življenje, svojo družino. Bili so junaki, ki so se borili ne le za svojo prihodnost, ampak za prihodnost vseh, za prihodnost, ki jo danes živimo mi. Kamniško – Zasavski odred je bil eden izmed številnih odredov, ki so se bojevali v slovenskih gozdovih in hribih, v težkih pogojih, pod stalnim nadzorom okupatorja, vendar so se borili z neomajnim pogumom in odločnostjo. Ponekod so ustanovili skrivne baze, kjer so shranjevali orožje in hrano ter izvajali sabotaže na železniških progah in cestah, ki so jih uporabljali okupatorji za svojo preskrbo. V tem boju ni manjkalo herojstva, soočeni so bili z lakoto, mrazom, ranami in s smrtjo. Kljub temu so uspeli izvesti številne napade na nemške patrulje in postojanke, kljub svoji mladosti so nosili odgovornost in nosili upanje za prihodnost. V boju za svobodo so bili pripravljeni tvegati vse, saj so verjeli, da lahko le z svobodno domovino zagotovijo boljši svet za prihodnje generacije. Zavedali so se, da je vsak udarec proti okupatorju pomemben, da bodo tako prispevali k večjemu uporu po vsej deželi. Ti fantje so prihajali iz različnih okolij, pogosto so bili kmetje, delavci, dijaki ali preprosti vaščani, vendar jih je družil skupen cilj – poraziti okupatorja,« je dejal podžupan Občine Domžale Borut Ernestl ter poudaril izjemen pogum mladih partizanov, ki je presegel njihova leta. Borili so se v gozdovih, gorah, ob vedno prisotnem sovražniku, ki jih je preganjal, jih izdajal in ubijal. Zato mnogi med njimi niso nikoli dočakali svobode. Čeprav jih je vojna vzela v najbolj mladih letih, njihova hrabrost in zvestoba idejam o svobodi in pravičnosti še danes odmeva. Za mnoge izmed njih ni bilo nikoli več povratka, a njihove žrtve niso bile zaman. »Danes stojimo na tleh, ki so jih osvajali s krvjo in ohranjamo njihov spomin. Kljub temu, da so padli v svojih najlepših letih, njihova dediščina živi dalje, v upanju na boljši svet. Vse to, kar imamo danes – mir, svobodo, samostojno državo – je plod borbe in žrtev, ki so jo prinesli tudi borci. Njihove poti niso bile enostavne. Niso vedeli, ali bodo videli jutrišnji dan. In danes smo tukaj, da se jih spomnimo, da jim izkažemo spoštovanje in hvaležnost za vse, kar so dali za nas,« je še dejal slavnostni govornik Borut Ernestl.
Po govoru so vence k spominskemu obeležju položili podžupan Občine Domžale Borut Ernestl, Branko Sojer, predsednik Sveta KS Ihan, Primož Zupančič, predsednik ZB za vrednote NOB Dol – Dolsko, Barbina Skok, predsednica ZB za vrednote NOB Občine Domžale, Ferdinand Starin, predsednik KO za vrednote NOB Ihan. Padlim so se poklonili z minuto molka.
Ob koncu spominske slovesnosti je Barbina Skok, predsednica ZB za vrednote NOB Občine Domžale, podala še nekaj besed o nadaljnjem delu pri spominskem obeležju na Oklem. Za začetek so postavili pano z dvainštiridesetimi žrtvami tragedije, sedaj raziskujejo še naprej, tako, da bodo vseh dvainsedemdeset mrtvih zabeležili z življenjskimi podatki pri pomniku v naslednjih letih.
Velik je pomen seznanjanja mlade generacije s posledicami vojn, da se te ne bi več dogajale. Slovesnost je povezovala Klavdija Gregorin Štiftar, nastopili so učenci in učenke OŠ Ihan z mentorico Matejko Perne Lisjak, partizanske pesmi je zapel Moški pevski zbor Radomlje, na harmoniko pa je zaigral Tone Malenšek. Za varnost pa so poskrbeli gasilci PGD Ihan.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
