11. Slamnikarski sejem v domžalskem Slamnikarskem parku odlično uspel

V prijetnem okolju Slamnikarskega parka v Domžalah je pod krošnjami mogočnih dreves v soboto, 7. junija 2025, potekal 11. Slamnikarski sejem, ki je obudil bogato slamnikarsko tradicijo in predstavil številne ustvarjalne dosežke. Dogodek je združil glasbo, modo, ples in rokodelske umetnosti ter obiskovalcem ponudil pester kulturni program, skupaj pa so odprli začetek sezone nošenja slamnikov s pesmijo, nasmehom in melodijo. Slamnikarski sejem, za katerega lahko rečemo, da je postala že tradicionalna domžalska prireditev, obuja spomin na dediščino slamnikarstva, ki je desetletja zaznamovalo mesto Domžale in okolico. Na sejmu, ki ga je spremljal pester kulturni program za vse generacije, je bilo možno videti uporabnost slame na sto in en način.

S slavnostno promenado Godbe Domžale in domžalskimi mažoretkami in twirlericami Zvezda Domžale, se je v spremstvu otrok in vzgojiteljic Vrtca Urša ter županjo Občine Domžale mag. Renato Kosec, direktorja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale Jureta Matičiča ter letošnjega ambasadorja nošenja domžalskih slamnikov Zlatana Čordića – Zlatka točno pet minut čez dvanajsto začelo slavnostno odprtje začetka nošenja slamnikov, ki je osrednji dogodek vsakoletnega sejma. Kot je dejal ob prejetem slamniku iz rok Jureta Matičiča, Zlatko Čordić, to ni njegov prvi slamnik, saj je otrok vasi in tam so dosti nosili slamnike za zaščito pred soncem. Bo pa tega domžalskega še posebej s ponosom nosil po Ljubljani.

Eden odmevnejših dogodkov prireditve, ki jo je povezovala Andreja Čokl, je bila modna revija, nepogrešljiv znak sejma, ki jo je letos tretjič organizirala strokovna sodelavka Slamnikarskega muzeja in nosilka nesnovne kulturne dediščine Ana Cajhen, modna revija pa je prikazala tako tradicionalne kot moderne slamnikarske kreacije ter oblačila. Skupina Buržuazija, ki se je pripeljala s starodobnikom, je poskrbela za glasbeno spremljavo revije. Slamnikarski sejem ne bi bil tisti pravi, če na njem ne bi bilo modne revije, tokrat štirih domačih in gostujočih ustvarjalk modnih kreatork pod budnim očesom naše slamnikarice Ane Cajhen. Kdo vse se je predstavil na tokratnem 11. Slamnikarskem sejmu in kaj »skritega« so tokrat razkrili v okviru slovenske oblačilne dediščine? PopUpShop Slamnikarski muzej in sodelujoči oblikovalci na modni reviji; Jona Bednjanec, JKH identity Julia Kaja Hrovat, Evgenija Zafirovska Design ter Simona Kogovšek ter oblikovalka slamnikov in koordinatorka revije Ana Cajhen. 

Obiskovalci so se razveselili tudi z obilico vokalnih nastopov družin in skupin ter mažoretk in twirleric Zvezda Domžale pod vodstvom Anite Omerzu Tome, katerih točke so dodale barvitost in dinamiko programu. Pozdravni nagovor in nastop je pripadel Vrtcu Dominik Savio Domžale, sledil je nastop Glasbene šole Domžale, »Družina se igra«, kjer so nastopile cele družine ali del družin. Zvrstili so se še Domžalski rogisti, Duo S.P., Ženski pevski zbor Stane Habe Domžale, Tercet pevk Folklornega društva Groblje Domžale, Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar Domžale, Janko Štifter je izvedel poetičen nastop, Moški pevski zbor Radomlje ter Študljanske dečve.

Slamnikarski park je bil srce dogajanja, kjer se je poleg slamnikarske dejavnosti zvrstilo tudi pet godb. Glasbeni nastop godb je potekal v okvirju JSKD OI Domžale, saj je spadal v Območno srečanje godb; nastopile pa so Domžalska godba, sledili so nastopi dveh mengeških godb, Veteranske godbe in Godbe Mengeš, Godbe Lukovica in Godbe Moravče. V uvod v območno srečanje so zaigrale vse zgodbe skupaj, zatem pa je vsaka godba predstavila in zaigrala svoj program, s čimer so se godbe menjavale, glasbeniki pa so pokazali raznolikost in kakovost raznolikega igranja raznovrstnih pesmi ter s tem dopolnili kulturni utrip dogodka. Za piko na i so vse godbe skupaj zaigrale še dve pesmi. Vodja JSKD OI Domžale Matej Primožič se je vsem godbam zahvalil za udeležbo na območnem srečanju godb ter za odlično izveden glasbeni program.

Prireditev so seveda dodatno obogatili tudi številni razstavljavci, sodelovalo jih je trideset domačih ter dva razstavljalca iz tujine; Slamarska sekcija HKPD MATIJA GUBEC TAVNKUT iz Srbije ter Justina Mileškaite DOO BEE DOO GOODIES Avstrija – Litva. Vsi razstavljalci so pletli naravno-trajnostno tematsko nit sejma, značilno za Slamnikarski sejem že vse od leta 2013, ko so bili postavljeni njegovi konceptualni temelji. Obenem so potekali še rokodelski prikazi pletenja kit iz slame in šivanja slamnikov, pa pletenje kit iz ličkanja, potekala so tudi vodstva v Slamnikarskem muzeju po fotografski razstavi FKVK Mavrica Radomlje, kjer so izbrali najboljše fotografije lanskega 10. jubilejnega slamnikarskega sejma. Tudi letos so razpisali fotografski natečaj za najlepše fotografije letošnjega sejma. Izpeljan je bil tudi sprehod med tovarnami slamnikov v Domžalah. Tako so obiskovalci uživali v pestrosti rokodelskih izdelkov, se sprehodili med stojnicami, poklepetali z mojstri, opazovali prikaze izdelave slamnikov in imeli priložnost za spoznavanje pisane izbire le-teh. Posebej radoživo je bilo pod paviljonom v središču Slamnikarskega parka, kjer so se otroci lahko zabavali s slamnatimi balami. Ob paviljonu so se odvijale raznovrstne ustvarjalne delavnice, povezane s slamnikarsko-rokodelsko kulturno dediščino, umanjkalo ni niti razvedrilo z milnimi mehurčki in tekmovanje v družinski igri.

Lahko rečemo, da je enajsta prireditev Slamnikarskega sejma še enkrat nazorno pokazala, da ima mesto Domžale bogato kulturno zgodovino, ki jo znamo ne le ohranjati, temveč tudi plemenititi, in da tisto najboljše v resnici vselej nastaja skozi sodelovanja posameznikov, skupin, tradicij … in ne v osami. Slamnikarski sejem v Domžalah je ponovno potrdil, da je ta dogodek več kot le praznik tradicije – je živahen dogodek, ki povezuje preteklost s sedanjostjo, ter ustvarja priložnosti za druženje in spoznavanje bogate lokalne dediščine.

V Domžalah se res znamo zabavati, predvsem pa združevati zgodovino, kulturo, celo šport
in seveda rokodelstvo. Vam pa želimo, da vam domžalski slamniki delajo pravo senco vse
poletje. Vas pa že povabimo drugo leto na 12. Slamnikarski sejem.

Avtor: Miro Pivar; Foto; video: Miro in Simona Pivar