Predstavitev knjige Ivana Sivca Zadnji keltski poglavar

V veliki konferenčni dvorani gradu Jablje je v petek 17. januarja 2014, potekala predstavitev knjige Ivana Sivca »Zadnji keltski poglavar.« Gre za prvi roman obsežne Sivčeve rimske tetralogije. Vse štiri knjige o rimski zgodovini na naših tleh bodo obogatene z zgodovinskimi dejstvi in spremno besedo, priloženih pa je tudi več barvnih fotografij iz muzejskih arhivov. Prvi roman »Zadnji keltski poglavar« je izšel malo po novem letu 2014, naslednji trije pa bodo izhajali med letom.

Izid knjige je z pesmimi obogatil Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš. Pozdravni govor je imel župan občine Mengeš Franc Jerič. Nataša Vrhovnik Jerič pa je zelo čutno prebrala nekaj odlomkov iz Sivčeve nove knjige.

Kot je dejal v nadaljevanju avtor knjige Ivan Sivec, ga ob izidu vsake pomembnejše knjige sprejme tudi domači župan Franc Jerič. »Tako je tudi danes, ob Zadnjem keltskem poglavarju, ki ga predstavljamo s pomočjo Občine Mengeš. Župan ima zelo pozitiven odnos do knjig, saj je njegova žena knjižničarka«, je povedal Sivec.

Pisatelj Ivan Sivec je napisal novo knjigo Zadnji keltski poglavar, prvo v napovedani rimski tetralogiji. Čas zanjo je pravi, saj sovpada z letošnjo 2000. obletnico Emone, temelji pa na zgodovinskih dejstvih in znanstvenih dognanjih. Po mnenju avtorja spremne besede, arheologa dr. Andreja Gasparija, knjiga osvetljuje Kelte, ki so sloveli kot krvoločni bojevniki.

Dr. Andrej Gaspari je za povest Zadnji keltski poglavar v spremni besedi med drugim zapisal: »Pisatelj Ivan Sivec je dogajanje svoje razgibane povesti v veliki meri naslonil na zgodovinske podatke in druge obstoječe vire, hkrati pa ga je nadgradil s svojim domišljijskim svetom, ki po eni strani prikazuje Tavriske oziroma Kelte sploh kot ljudstvo brez enovite domovine, po drugi strani pa kot bojevnike z nenavadno bogatim duhovnim svetom. Zgodbo je uokviril s Cezarjevim časom, torej s časom, v katerega umeščamo rimsko pokoritev v Ljubljanski kotlini živečih Tavriskov, pri tem pa je v ospredje postavil prastaro jantarsko pot med Baltikom in severnim Jadranom, ki je vodila tudi mimo keltskih naselbin na območju Ljubljane in Vrhnike. Tavriški junak Epo je seveda samo simbolni predstavnik svojega ljudstva, ki pa je v predstavljenem kontekstu mogoč in razumljiv, zato se zdi povest povsem verjetna in zgodovinsko verodostojna.«

»Knjiga bo življenje Keltov približala širši javnosti. To področje dolgo ni bilo raziskano, v zadnjih desetletjih pa so ga obravnavali le v ozkih strokovnih krogih«, meni Sivec.

»Rimljani so imeli Kelte za primitivno pleme. Označevali so jih za pijance in ženskarje, ki so se borili s primitivnim orožjem. Arheologija je prišla do drugačnih ugotovitev, med drugim so Rimljane večkrat tudi premagali«, pravi Sivec.

Pisec Ivan Sivec je dogajanje postavil v 1. polovico tretjega stoletja pr. n. št., ko je keltsko pleme Tavriski prevzelo območje današnje Slovenije. »Prvi, ki je opisal Kelte, je bil Julij Cezar, zaradi svoje vloge seveda negativno. Opisal jih je kot surovo, pohlepno, vojaško neurejeno ljudstvo, a je iz opisa vela tudi simpatija. Živeli so namreč zelo svobodno, globoko povezani z naravo in onostranstvom«, pravi Sivec.

»V tem času je prišlo do spopadov med Kelti in Rimljani, ki so prodirali preko Ocre (današnje Hrušice) do Navportusa (Vrhnike). Ob spopadih sta ljudstvi tudi sodelovali. Kelti so trgovali z jantarjem – preko našega ozemlja je tekla jantarska pot, rimske ženske pa so bile nore na nakit iz jantarja«, je pojasnil Sivec. Jantar so Kelti prinašali s severa, kamor po Sivčevih besedah »rimski stroj« ni mogel.

Na zadnji platnici knjige piše:
»Preko našega ozemlja je pred več kot dva tisoč leti potekala jantarna pot, ki je povezovala Baltik in severni Jadran. Vodila je tudi mimo keltskih naselbin na območju Ljubljane in Vrhnike. Rimska vojska je vse bolj prodirala proti vzhodu in prihajalo je do spopadov. Keltski modreci druidi so se na vse pretege trudili, da bi ozemlje ohranili potomcem in stari veri. Staroselcu Epu se ponudi enkratna priložnost, da zbere sedem jantarnih jagod in tako reši svoje ljudstvo propada. Ob tem se nesmrtno zaljubi v lepo Lajano. Bo keltski bojevnik rešil svoje ljudstvo ali pa ga bo izdal pohlep po bogastvu«?

Preberite knjigo in boste izvedeli.