Poromali so k sv. Notburgi v Groblje

V Grobljah  je  v nedeljo, 15. septembra 2019, potekalo drugo romanje k sv. Notburgi. Tradicijo romanja k sv. Notburgi so lani po več kot 140 letih obudili člani Folklornega društva Groblje, ki so k sodelovanju povabili tudi Turistično društvo Jarše – Rodica. Pri romarski sveti maši, ki jo je daroval jarški župnik Matjaž Križnar, so sodelovali Folklorna skupina Društva narodnih noš in kočijažev občine Vodice, Folklorna skupina Folklornega društva Groblje, Turistično društvo Jarše – Rodica ter faranke in farani iz domače in okoliških far.

Točno ob pol desetih  se je  zaslišalo ubrano pritrkavanje iz baročnega stolpa župne cerkve v Grobljah, ki je vernikom oznanjalo, da se bo dogajalo nekaj posebnega. Od Kulturnega doma v Grobljah, kjer so se zbrali člani Folklornega društva Groblje, ki že več kot enajst let ohranjajo ljudsko dediščino, člani Turističnega društva Jarše – Rodica, Folklorna skupina Društva narodnih noš in kočijažev občine Vodice ter verniki iz domače župnije in okoliških krajev, se je proti cerkvi podala urejena procesija na drugem romanju k Sveti Notburgi. Pred cerkvijo je romarje, ki so prinesli kip svete sv. Notburge ter prapor Turističnega društva Jarše- Rodica pozdravil in nagovoril jarški župnik Matjaž Križnar ter vse povabil v grobeljsko cerkev pred oltar svete Notburge, kjer so z litanijami, blagoslovom ter kadilom počastili oltar s kipom, zatem pa je sledila slavnostna romarska sveta maša.

Po maši je pred cerkvijo potekal kulturni program obeh folklornih skupin in lajnarja Jožeta Strajnarja. Ni manjkalo stojnic, okrepčil in dobrot, ki so jih pripravila pridna dekleta, organizatorja pa sta poskrbela tudi za kosilo. Drugo romanje, podprli sta ga Občina Domžale in KS Jarše – Rodica, je pokazalo, da imamo radi tovrstne običaje, na katere bo številne prisotne spominjala podarjena podobica sv. Notburge. Pri sveti maši se je domači župnik tudi zahvalil dr. Francu Hribovšku in najtesnejšim sodelavcem za obuditev ohranjanja izročila in kulturne dediščine. Ne pozabite, romanje bo potekalo tudi v letu 2020. Dobrodošli v Grobljah!

Romanja k sv. Notburgi v Groblje

Kot lahko preberemo v letnem poročilu trirazredne ljudske šole iz Mengša iz leta 1890/1891, je  “Prvima oznanovalcema sv. evangelija po slovenskih krajih  posvečena cerkev grobeljska, namreč sv. Hermagoru in Fortunatu. Toda bolj, kakor po teh dveh svetnikih, je slovela cerkev v preteklih časih daleč na okrog zaradi stranskega oltarja v ženski kapeli, na katerem se časti sv. Notburga. Tudi dandanes imajo grobeljski okoličani do sv. Notburge veliko zaupanja. Vsaj je njeno življenje polno lepih zgledov za delavni stan, posebno za mladino. Pogled na to nebeško cvetlico marsikomu govori: »Tudi tvoje okoliščine življenja so enake, kot so bile njene, ravnaj se po njenem zgledu! Da, skoraj vsak mengeški šolar se je že kdaj ozrl na sv. Notburgo v Grobljah …«

God svete Notburge, ki ga praznujemo 14. septembra, ima v jarški župnijski cerkvi posebno mesto in čast, saj ima svoj oltar na severni strani cerkve sv. Mohorja in Fortunata, nasproti na južni strani pa ji dela družbo sveti Izidor, ki ima svoj oltar nasproti sv. Notburge. V večini cerkva, kjer je sv. Notburga, imata svoje mesto, saj sta oba zavetnika kmetov in kmečkega dela. Če niste prebirali kakšne zgodovinske knjige o Grobljah in čudoviti cerkvi ter zgodovini, ali pa cerkev celo obiskali, najbrž ne veste, da so bile Groblje nekoč, posebej v 18. stoletju, vse do pred 140 leti, najpomembnejša božja pot k svetnici Notburgi na Slovenskem. Sv. Notburga je vzor pridnosti in srčne dobrote, romarji so ji zelo zaupali, saj je bilo njeno življenje prepleteno s številnimi dobrimi deli. Bila je skrajno natančna in požrtvovalna, imela pa je dovolj trden značaj, da se ji ni bilo treba nikomur uklanjati. Bila je iskreno pobožna, usmiljena do revežev in pravi blagoslov svojih gospodarjev. Tako so bile Groblje s svojo čudovito cerkvico še pred dobrimi 140 leti cilj številnih romarjev, ki so pri sv. Notburgi iskali zavetje za svoje težave.

Več fotoutrinkov z romanja k sv. Notburgi si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar