Tradicionalno kresovanje na Mengeško kočo privabilo mlado in staro od blizu in daleč

Ko se na predvečer prvega maja začne temniti, na Gobavici kres zagori, pri Mengeški koči pa že po stari navadi po golažu, čevapčičih in drugi okusni hrani zadiši. Če pa dodamo še živo glasbo, je pa to pravi recept za nepozabno kresovanje in tudi večerno rekreacijo. Mengeška koča na Gobavici je že vrsto let prizorišče tradicionalnega kresovanja, ki vselej privabi veliko število zabave in sprostitve željnih obiskovalcev. Letos je kresovanje potekalo v nedeljo, 30. aprila, od 20. ure dalje.

Med prvomajskimi počitnicami so se nekateri odpravili na krajši oddih, godbenice in godbeniki ter veliko obiskovalcev pa se je tradicionalno udeležilo kresovanja na Gobavici. Med obiskovalci je bil tudi župan Občine Mengeš Bogo Ropotar, ki je bil to kresovanje zanj kot župana prvo. Vidno je bil presenečen, da se je zbralo toliko ljudi na kresovanju. Preko našega portala je vsem zaželel vesele prvomajske praznike, kar si lahko ogledate tudi v videoposnetku.

Na predvečer prvega maja so mengeški godbeniki namesto na godbeno vajo odšli proti Mengeški koči. Tudi tokratni kres je hitro zagorel ob »pomoči« mengeških gasilcev, za dobro razpoloženje pa je poskrbela Mengeška godba. Praznovanje se je nato nadaljevalo na Mengeški koči, kjer je bilo poskrbljeno za okusno jedačo in pijačo ter seveda za dobro zabavo, za kar je poskrbela skupina Joker. S svojo energično glasbo in privlačnimi ritmi je številne obiskovalce spravila pokonci, da so zaplesali pod odrom. Pestro je bilo tudi malo nižje, v Lokalu na Gobavici (Pr’ Fartku), kjer so obenem obeležili še 10 letnico delovanja lokala. Za zabavo je tam skrbel trio Šubic.

Od kod sploh izhaja netenje kresov? Odkar so ljudje sonce poosebili, ga častili, so verjeli, da je treba ta božanski ogenj, vir življenja, krepiti z zemeljskim ognjem na tleh. Tako so, kolikor je bilo mogoče blizu nebu, torej po hribih in gorah, zakurili kresove, da bi lahko sonce od njih prejelo čim več toplote in energije. Ko so pozimi videli, da sonce peša in izgublja moč, so kresove prižigali v resnem strahu, da jim “nebeški ogenj” ne bi ugasnil, razlagajo knjige o praznikih in običajih. Spomladi so ljudje s kresom hoteli soncu pomagati do čimprejšnje zmage nad zimo, poleti, ko se je dan začel krajšati, pa so skušali z velikim kresnim ognjem ohraniti višek njegove moči. Kresove pa so kurili tudi po hribih, ko so stražarji opozarjali prebivalstvo v dolinah pred vpadi turkov pred pol stoletja.

Praznik na prvi majski dan pozna ves indoevropski etnični prostor. Ta dan je, podobno kot Jurjevo, že iz daljne preteklosti povezan s čaščenjem cvetja, zelenja, drevja in temu so namenjeni tudi mlaji. Prvi maj je simboliziral začetek poletja. Zgodovina praznika dela se je začela v Chicagu leta 1886, ko so delavci postavili zahtevo po osemurnem delovnem času. Policija je med delavci povzročila pravi pokol, pet delavcev pa je bilo obsojenih na smrt. Na kongresu v Parizu leta 1889 je bilo sklenjeno, da se vsako leto v spomin na 1. maj organizirajo množične demonstracije in stavke, danes pa je ta dan državni praznik v več državah.

Avtor: Miha Ulčar; Foto, video: Miro Pivar