Marijino vnebovzetje je eden največjih in najstarejših krščanskih praznikov, gotovo pa je največji praznik Božje matere Marije. Marija Vnebovzeta je zavetnica Domžalske župnije, zato vsako leto 15. avgusta potekajo v naši župniji še posebej slovesne svete maše. Letos nas je razveselilo tudi lepo, sončno in ne prevroče vreme, ki so ga mnogi izkoristili tudi za obisk ostalih, nekoliko oddaljenih Marijinih svetišč: Sveta Gora, Ptujska Gora, Zaplaz, Brezje, Turnišče, Petrovče…, veliko pa se jih odpravi tudi na bližnjo Marijino pot na Kurešček. Kljub temu je na ta dan naša cerkev lepo obiskana. Pritrkovalci so z melodičnim pritrkavanjem vabili vernike v cerkev, k slovesnosti svete maše pa so z Marijinimi pesmimi svoje dodali pevci Mešanega cerkvenega pevskega zbora Župnije Domžale pod vodstvom zborovodje Martinom Kozjekom, da so pesmi lepo zvenele, pa je z spremljavi na orglah pridodal Anže Kozjek. Sveto mašo je daroval duhovni pomočnik Župnije Domžale Andrej Svete.
Praznik Marijinega vnebovzetja naj bi slavili že v apostolskih časih, danes pa je državni praznik in hkrati dela prost dan. Devica Marija je kot Marija Pomagaj (Marija Pomočnica kristjanov) glavna zavetnica Slovencev. Na Veliki šmaren se kristjani spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. Veličastnost tega praznika in Marije izpričujejo tudi številne cerkve po svetu, male in velike, ki so ji posvečene. Tudi v Sloveniji je vsaka osma cerkev posvečena Materi Mariji. V prvi vrsti kristjani praznujemo versko resnico, dokončno razglašeno leta 1950, ki se glasi: »Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo«. Na praznik Marijinega vnebovzetja številni verniki romajo v razna Marijina svetišča, praznik pa praznujejo v veliko državah, predvsem v Evropi in Južni Ameriki.
15. avgust je za katoliške vernike vedno poseben dan, saj se še dodatno zavemo vsemogočnosti Boga, ki je Devico Marijo s telesom in dušo vzel v nebo. Za nas je to velik praznik, saj sta domžalska župnijska cerkev na Goričici in župnija posvečena Mariji Vnebovzeti, zato nam je to praznovanje še toliko bližje. Ko stopimo v našo župnijsko cerkev, se nam odpre pogled na oltarno sliko, ki kraljuje na vzhodni steni našega svetišča. Tam vidimo podobo Marije, ki jo angeli z ležišča, na katerem je zaspala v svojemu zemeljskemu življenju, dvigajo v nebesa. Ljudje na podobi, zbrani okoli ležišča, zrejo za Marijo. Njihovi pogledi niso več povešeni k mestu, kjer je umirala Mati njihovega Gospoda Jezusa. V njihovi drži ni žalosti ali obupa. Njihove glave in njihove roke so dvignjene v slavo Njemu, ki je Mariji storil velike reči. Zato skupaj z Marijo tudi mi praznujemo zmago nad smrtjo; zmago, ki je dar Boga. Prihajamo v župnijsko cerkev Device Marije Vnebovzete kot v svoj duhovni dom, kot v srce, kjer se nam na poseben način razodeva Božja ljubezen. To je tista ljubezen, ki je Marijo izbrala, da je postala mati Božjega Sina. Tista ljubezen, ki je Božjega Sina peljala na križ. Tista ljubezen, ki ga je obudila od mrtvih. In tista, ki je njegovo Mater tudi s telesom poklicala v nebeško slavo. Tudi na stropu velika freska ponazarja Marijino Vnebovzetje. Praznik Marijinega vnebovzetja – Veliki šmaren – je za domžalsko župnijo največji domači praznik, saj je naša župnijska cerkev posvečena ravno tej skrivnosti iz Marijinega življenja. Takrat torej obhajamo “patrocinij” – zavetnika cerkve – lahko bi rekli tudi godovni dan cerkve. Rojstni dan cerkve pa je datum posvetitve cerkve, za našo cerkev je to prva nedelja v mesecu oktobru.
Ob prazniku Marije Vnebovzete vam želimo veliko veselja, upanja, hvaležnosti in zavedanja, da smo kot posamezniki in kot skupnost blagoslovljeni, ker imamo Marijo tako blizu.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
Related
