Procesija v čast Karmelski Materi Božji
Potem, ko smo v četrtek, 16. julija 2026, slovesno praznovali praznik Karmelske Matere Božje, se je slovesno praznovanje nadaljevalo tudi v nedeljo, 19. Julija 2026.
Tudi tokrat sta se župniku Bernardu Rožmanu poleg številnih ministrantov pri oltarju pridružila še duhovni pomočnik Gregor Luštrek in stalni diakon Janez Rožman, kar se za tako slovesnost tudi spodobi. Tokrat je zbrane nagovoril župnik Bernard in dejal: »Dragi bratje in sestre! Že ob prihodu v našo cerkev je bilo mogoče začutiti, da danes praznujemo poseben dan. Lepo okrašena cerkev, ubrano petje, sodelovanje liturgične ekipe in vaša številna navzočnost pričajo o tem, da smo se zbrali k prazniku Karmelske Matere Božje. Najprej želimo izreči iskreno zahvalo Mariji za njeno materinsko varstvo. Obenem pa ji izročamo naše družine, našo župnijo in vse naše skupnosti. Zaupamo ji naše skrbi, načrte in prihodnost ter jo prosimo, naj nas še naprej spremlja na vseh poteh našega življenja. Hvaležni smo tudi za vse, kar smo v zadnjem času uspeli obnoviti v naši cerkvi. Veliko dela je bilo opravljenega v njeni notranjosti, nekaj načrtov nas še čaka tudi zunaj. Verjamem, da bomo s skupnimi močmi, potrpežljivostjo in medsebojnim sodelovanjem tudi to postopoma uresničili.
Največja lepota današnjega praznika pa niso obnovljeni zidovi, ampak vi – zbrano občestvo. Polna cerkev je najlepši dar, najlepši šopek cvetja, ki ga lahko danes podarimo naši nebeški Materi. Današnja Božja beseda nas vabi k razmisleku o tem, kakšna zemlja smo za Božjo besedo. V evangeliju Jezus pripoveduje priliko o pšenici in ljuljki. Uporablja podobe iz vsakdanjega življenja, ki so jih njegovi poslušalci dobro poznali. Vedeli so, kako dragocena je dobra pšenica in kako nevarna je ljuljka, ki je podobna pšenici, vendar je škodljiva. Gospodar v priliki naroči služabnikom, naj obojega ne pulijo prezgodaj, ampak naj raste skupaj do žetve. Takrat bo mogoče jasno ločiti dobro od slabega. Ta podoba nagovarja tudi naše življenje. V vsakem človeku rasteta dobro in slabo. Tudi v svetu okoli nas vidimo veliko dobrega, pa tudi marsikaj, kar nas boli in žalosti. Toda Bog je potrpežljiv. Daje nam čas za spreobrnjenje, za rast in za zorenje.
Vsakič, ko pridemo k sveti maši, pade v naše srce novo seme Božje besede. Cerkev nam skozi bogastvo svetopisemskih beril iz leta v leto razodeva vedno nove vidike evangelija. Čeprav nekatere odlomke slišimo večkrat, nas lahko vsakokrat nagovorijo drugače, saj jih poslušamo z drugačnimi življenjskimi izkušnjami. Vprašanje pa je, kakšna je zemlja našega srca. Ali dovolimo, da Božja beseda požene korenine? Ali zanjo skrbimo z molitvijo, z dobrimi deli in z življenjem po evangeliju? Danes smo priromali sem vsak s svojim namenom. Nekdo prihaja z veseljem, drugi z bolečino. Eden se zahvaljuje, drugi prosi za pomoč. Vse te prošnje in zahvale lahko danes položimo na oltar. Bog jih pozna in jih sprejema. Po Marijini priprošnji bomo v litanijah prosili, naj nas spremlja in varuje. Marija je vedno kazala na svojega Sina. Nikoli ne zadržuje naših pogledov pri sebi, ampak nas vodi k Jezusu, ki edini more spreminjati človeško srce.
V življenju se seveda zgodi tudi to, da med pšenico zraste ljuljka. Pridejo greh, slabosti, razočaranja in padci. Toda Jezus nas ni pustil samih. Podaril nam je zakrament sprave, v katerem nas vedno znova dviga in nam daje novo priložnost. Zato je pomembno, da zakramenti niso nekaj občasnega, ampak postanejo del našega vsakdanjega krščanskega življenja. Ko nam gre dobro, pogosto hitro pozabimo na Boga. Ko pridejo preizkušnje, pa se še bolj zavemo, kako potrebujemo njegovo bližino. Takrat še posebej občutimo moč Marijine priprošnje. Kolikokrat so kristjani skozi zgodovino izkusili, da jih Marija ni pustila samih! Tudi danes nas vabi, da ji zaupamo in da zaupamo njenemu Sinu. Na koncu evangelija Jezus pravi: Kdor ima ušesa, naj posluša. To ni povabilo le k poslušanju z ušesi, ampak predvsem s srcem. Božja beseda želi postati del našega življenja. Želi nas spreminjati, da bomo znali odpuščati, pomagati, biti usmiljeni in delati dobro.
Morda bomo že danes pomislili na človeka, ki potrebuje našo molitev, naš obisk, prijazno besedo ali pomoč. Prav s takšnimi drobnimi dejanji postaja Božje kraljestvo navzoče med nami. Naj bo današnja slovesnost za vse nas vir veselja, hvaležnosti in novega zaupanja. Naj nas Karmelska Mati Božja spremlja s svojo materinsko ljubeznijo, Jezus pa naj naša srca spreminja v rodovitno zemljo, ki bo obrodila bogate sadove vere, upanja in ljubezni.«
Po končani sveti maši so ob molitvi litanij ponesli Marijo med polja in travnike ter številne kapelice, ki obkrožajo cerkev na Češnjicah. Po povratku pa so v cerkvi skupaj z mešanim cerkvenim zborom, ki ga vodi zborovodja in organist Matjaž Pestotnik, zapeli še zahvalno pesem.
Avtor: DJD; Foto: DJD
