Na obisku v Muzeju Kvedrova tišlerija v Rafolčah

Leta 1977 je Mednarodni muzejski svet ICOM zaznamoval 18. maj kot Mednarodni dan muzejev, z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi in njenega razvoja. Vsako leto se temu prazniku pridružuje več muzejev, tudi slovenskih. Muzeji širom Slovenije so praznik obeležili s številnimi dogodki in programi ter z dnevi odprtih vrat. Slovenski muzeji na ta način želijo povabiti javnost v muzeje, ne le na praznični dan, pač pa tudi sicer, da skupaj izkoristijo transformativno moč muzejev in prispevajo k trajnostnemu razvoju in družbeni dobrobiti.

»To, kar smo, nismo zaradi tega, kar smo prinesli s seboj na ta svet, ampak zaradi tega, kar smo na tem svetu našli,« pravi lepa misel o muzejih. Lahko bi dodali, »kar smo na tem svetu našli, in ker se nam je zdelo dragoceno, tudi ohranili«. In kaj drugega so muzeji, ki izvorno pomenijo »muzam posvečeni kraj«, če ne prav zavzeti varuhi teh dragocenosti, ki so jih ustvarili naši predniki. Dragocenosti, varovane v temnih in hladnih depojih, pa same po sebi še nimajo prave vrednosti. Prava vrednost ohranjene dediščine je predvsem v njeni možnosti in s tem v njeni moči. Možnosti, da jo raziskujemo ter delimo in predstavljamo javnosti ter jo s tem vedno znova soočamo s sedanjostjo ter našo sedanjost in nas z njo. In moči, da nas na ta način vedno znova nagovarja in opominja, kaj vse smo na tem svetu našli, še preden smo ga dobro spoznali in mu tudi sami kaj dragocenega zapustili. Slovenski muzeji državnega pomena hranijo v depojih, prek 2.500.000 muzejskih predmetov in vsaj še toliko fotografij. To gradivo neizbrisljivo priča o naši izjemni in obsežni ustvarjalni, kulturni in družbeni dediščini. In s tem o njeni neprestani možnosti in moči, da nam iz preteklosti pomaga razumeti vsakokratno sedanjost, v kateri živimo.

Marko Kveder je ob Mednarodnem dnevu muzejev na Dan odprtih vrat Muzeja Kvedrova tišlerija v četrtek, 18. maja 2023, povabil širšo javnost in člane Društva starodobnih vozil iz Kamnika, kjer so si ogledali vse tri dele muzeja, ki je sedaj združen v eno celoto. Vsi so si z zanimanjem ogledali muzejsko zbirko starega tišlerskega orodja, tišlerskih miz ter v prizidku muzeja razstavljenega lesenega lepotca Ford T, na katerega so posebej ponosni, saj letos obeležujejo sto letnico od prve serijske izdelave tega vozila. Marko namreč ni le mizar po poklicu, ki svoj poklic opravlja z rokami, temveč svoje poslanstvo opravlja s srcem. Njegovi predanosti so bili priča v preteklosti, tokrat pa so si obiskovalci lahko vse to ogledali tudi v njegovem novem muzeju imenovan Muzej Kvedrova “tišlerija”. Dneva odprtih vrat  muzeja Kvedrova tišlerija so se med drugimi udeležili tudi predsednik Društva starodobnih vozil Kamnik Miroslav Vrhovnik z ženo Mijo Vrhovnik ter drugi prijatelji Društva starodobnih vozil Kamnik. Seveda so se v Rafolče pripeljali s starodobnimi vozili, predsednik društva z ženo kar z avtom PIKOLO letnik 1906.

Leta 2021 je Marko Kveder z dodano sobo razširil obstoječi muzej Kvedrove tišlerije. V njem je prostora le za tiste mizarske stroje in pripomočke, ki so se v preteklosti uporabljali na domači Kvedrovi tišleriji. Centralni prostor v dodatku muzeja pa pripada lesenemu Fordu T, ki je zapustil garažo ter se preselil na novo lokacijo razširjenega muzeja. Tam je na ogled zainteresiranim obiskovalcem. Pri Kvedrovih v Rafolčah je leta 2017 nastal muzej Kvedrova “tišlerija”. Marko Kveder predstavlja drugo generacijo tišlarske obrti, saj je bil to že njegov oče Stane. V preteklosti ni bilo nič nenavadnega, da se je eden od sinov odločil za nadaljevanje očetove obrti/poklica. Marko je po izdelavi lesenega Ford- a T ob domači delavnici uredil še muzej, ki pa ni povezan samo z lesenim avtomobilom. Gre namreč tudi za predstavitev njegovega celotnega ustvarjalnega dela. Velik del svoje mizarske obrti je namreč posvetil izdelavi raznih lesenih izdelkov za cerkve, prav tako pa pohištvu za posvetne naročnike. V muzeju je na ogled tudi precej mizarskega orodja, ki se je in se še uporablja v tišleriji.

Na dnevu odprtih vrat je Marko povedal nekaj besed o svojem poklicu, o zbirki lesarskega orodja, ob koncu pa so se pomaknili v prizidek muzeja, kjer je zbranim povedal vse o izdelavi lesenega Forda T.  Tako so skupaj obujali spomine na prve vožnje z lesenim Fordom – T, marsikatera zgoda in nezgoda jih je nasmejala, obudili pa so tudi spomine na razstave starodobnih vozil. Več so si obiskovalci ogledali tudi v promocijskem videu, kjer je do potankosti prikazan postopek od sekanja bukve, preko izdelave lesenega Forda T, do vožnje s tem starodobnika.

Pri izdelavi lesenega avtomobila, replike prvega serijskega avtomobila na svetu Forda T, je uspešno izrazil številne skrite talente, od mizarjenja, ličarstva, kiparjenja do rezbarjenja. Kot je ob ogledu muzeja za naš portal povedal Marko, verjame, da se veliko mizarjev prav zaradi tega težko loti takih raznolikih in zahtevnih del. Marko si je leta 2012 zadal težko nalogo ali kot je rekel, težak izziv. Že nekaj časa je v njem tlela močna iskra, kako narediti leseno kopijo Forda T, letnik 1919. Z veliko znanja, natančnostjo in potrpežljivostjo ter s številnimi podporniki, je izziv uspešno uresničil. Avtor je povsem vozen in prav tak, kakršen je prišel s trakov Fordove tovarne daljnega leta 1919. Jeseni 2016 se je Marko na Vransko pripeljal z lesenim Fordom T, ki pa takrat še ni bil pobarvan. Povedal je, da so bili obiskovalci AMZS-ovega Centra varne vožnje na Vranskem nad njegovim izdelkom navdušeni. Leseni Ford T je narejen po originalnih načrtih avtomobila z letnico 1919. Za izdelavo sestavnih delov Forda T je potreboval štiri leta, za montažo pa nekaj mesecev. Kar 70% delov avtomobila je izdelal iz lesa, ki jih je zasnoval in naredil sam, kovinske dele pa je naročil pri kovaču. 1,4-litrski štirivaljni bencinski motor za Forda T je našel v Fordu Cabriu letnik 1971, ki je prav tako starodobnik in pomemben predstavnik Fordove zgodovine. Motorni pokrov in hladilnik pa je kupil pri ameriškem specialistu za Forde T, Macsu. Če vas zanima kako je nastajal leseni avto, v muzeju je veliko kalupov, tudi film o celotni izdelavi Forda T, dolg 15 minut, ki se vrti na ekranu. Seveda pa boste izvedeli vse o tem, kako se je tišlarilo včasih.

Ravno ta vikend bo v Kamniku potekala Mednarodna revija starodobnikov Društva starodobnih vozil Kamnik. Ta bo potekala od petka, 19. maja popoldan, do nedelje, 21. maja. V petek popoldan se bodo zbrali pred Samostanom Mekinje, v soboto dopoldan bo v starem mestnem jedru Kamnika predstavitev in ogled starodobnikov, od 13. ure pa bo sledila panoramska vožnja do občine Komende, zaradi česar bo malce oviran promet. V nedeljo pa si boste obiskovalci lahko ogledali starodobnike tudi v Arboretumu Volčji potok.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar