Miklavž s spremstvom obiskal pridne domžalske otroke
Otroke na predvečer svojega godu, ki ga obeležujemo 6. decembra, obiskuje prvi od decembrskih dobrih mož. Miklavž pridnim otrokom prinese darila, manj pridnim pa šibo, radi rečemo. Miklavž ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Kje kot nevidno bitje, ki ponoči pušča darila v posodah, krožnikih, nogavicah, škornjih in drugih predmetih, ki jih zvečer nastavijo otroci. Miklavž pa se lahko tudi pokaže, ko v spremstvu angelčkov in parkeljnov obdaruje otroke med obhodi po hišah ali na prireditvah.
V Domžalah je že dolga leta tradicija, da Miklavž s parkeljni pride v Športno dvorano Domžale. In ker spoštujemo tradicijo, bo tako tudi letos. Miklavž je domžalske otroke obiskal v torek, 5. decembra 2024, ob 17. uri v Športni dvorani Domžale. December je čas, ko nas obiščejo kar trije dobri možje. Prvi, Miklavž, nas tradicionalno obišče 5. decembra. Tako je polno dvorano otrok s starši in starimi starši pričakala čudovita praznična predstava, ki jo že tradicionalno pripravijo člani Kulturnega društva Miran Jarc – Škocjan, po predstavi pa je sledil obisk Miklavža in svetega Petra, ki je nagradil iskrenost in dobroto. Dogodek je bil namenjen najmlajšim občanom Domžal do šestega leta starosti.
Miklavževanje je stara zimska šega, ki je doma v celotnem alpskem prostoru, kjer se mladi fantje na predvečer godu sv. Nikolaja, 5. decembra, vsako leto preoblečejo v parkeljne, kjer v spremstvu sv. Miklavža in angelčkov rajajo po ulicah in hišah po vasi. Selijo se od hiše do hiše, kjer obiskujejo otroke, dekleta in starejše vaščane. Gre za kostumirani lik z dolgo belo brado. Zanj so značilna škofovska oblačila, na glavi ima škofovsko mitro s križem, v roki pa drži škofovsko palico. Ponekod nosi v rokah tudi knjigo, v kateri so zapisi o obnašanju otrok. V Domžalah ima zato Miklavž pomočnika Petra, ki si je vsa dobra in tudi slaba dela otrok pridno beležil v svojo knjigo. Po tej knjigi sveti Miklavž ve, kateri otroci so bili pridni, kateri malo manj pridni in kateri so bili bolj podobni hudičkom oziroma parkeljnom. Kot škof mesta Mira je Nikolaj zaslovel po svojih dobrih delih, med katerimi je najbolj znana zgodba o pomoči trem revnim hčeram. Ponoči jim je podaril zlata jabolka, da so si lahko zagotovile doto in srečno življenje. Poleg tega je zaščitnik splavarjev, mornarjev, ribičev, pekov in otrok, ki jih kot pravični sodnik deli na pridne in poredne. Nikolaj je umrl 6. decembra okoli leta 350, na dan, ko danes praznujemo njegov god. Po smrti je bil razglašen za svetnika.
Miklavževi obhodi po hišah, v spremstvu angelov in parkeljnov, so razširjeni predvsem na podeželju in v manjših krajih. V mestih pa organizirajo Miklavževe sprevode in sejme, ki ponekod predstavljajo tudi začetek veselega decembra. Zametki miklavževanja na Slovenskem segajo v 18. stoletje. Ob koncu novembra so vasi in mesta obiskovali »našemljenci«, ki so predstavljali duhove prednikov. Ti so prinašali darove in z ropotom odganjali zle sile. Sčasoma so prevzeli podobo današnjih parkeljnov in kurentov, ki združujejo poganske in krščanske elemente.
Prva dokumentirana miklavževanja segajo v leto 1839, pisni viri pa omenjajo Miklavžev sejem v Ljubljani leta 1859. J. Navratil je leta 1885 zapisal, da je Miklavž v Novem mestu leta 1842 pridnim otrokom delil jabolka, orehe, suhe smokve in sladkarije. Miklavža poleg parkeljnov spremljajo angelci, dekleta v belih oblačilih, ki otrokom delijo sladkarije. Na Slovenskem so v preteklosti v sprevodih sodelovale tudi maske, kot so košuta, Pehtra, sv. Mihael, smrt in drugi, a danes so najpogostejši parkeljni in angelci. Krampus, znan tudi kot parkelj, je simbol kazni in decembrskih običajev. Njegov izvor je v germanskem izročilu Avstrije in Bavarske, kjer naj bi kaznoval grešnike ali jih odpeljal v pekel. Ime »parkelj« izhaja iz besede bartl (brada). Danes parkeljni v spremstvu Miklavža strašijo otroke, nosijo darila in ustvarjajo glasno in šaljivo vzdušje. Podobne običaje, kot je Krampuslauf, še vedno ohranjajo v Avstriji, Švici in Italiji.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
