Čebelarsko društvo Moravče obeležilo 80 let delovanja

Pogled ne tako daleč nazaj v zgodovino pravi, da se je leta 1919 in 1920 38 moravških čebelarjev včlanilo v Čebelarsko podružnico za brdski sodni okraj. Včlanitev je pomenila prve zametke organiziranega čebelarjenja v moravški dolini. 

Čebelarstvo se je širilo tudi zahvaljujoč se številnim izobraževanjem v Moravčah, Pečah, na Vrhpolju, v Zalogu in Zgornjih Kosezah, ki jih je občasno prirejala podružnica. V letu 1946, torej pred 80 leti, se je skupina dvanajstih čebelarjev odločila, da ustanovi prvo čebelarsko združbo na Moravškem – Čebelarsko družino Moravče, ki je delovala v okviru takratne Čebelarske podružnice v Domžalah. Ker se je število članov in članic večalo, so ustanovili Čebelarsko društvo Moravče, ki je bilo 3. septembra leta 1952 sprejeto v takratno Zvezo čebelarskih društev za Slovenijo.

Številni čebelarji so leta 1955 opustili čebelarjenje, saj je prišel Jugoapis, ki je na Moravškem postavil svoje nakladne panje. V letu 1964 so svojo dejavnost ponovno oživili, ko so se ponovno organizirali Čebelarsko društvo Moravče. Vrh delovanja so dosegli leta 1970, ko so sklenili organizirati kulturno zabavno prireditev Čebelarski tabor. Na gradu Zgornji Tuštanj so 16. avgusta kot drugi v Sloveniji, razvili društveni čebelarski prapor. Za botra je bil imenovan direktor Medexa Aleš Mižigoj. Čebelarski tabor je, zahvaljujoč se velikemu zanimanju, postal tradicionalna prireditev. Čeprav je bilo članov in članic že lepo število, so poskrbeli tudi za naslednike in tako so leta 1974 na osnovni šoli ustanovili čebelarski krožek, ki je imel v bližini šole čebelnjak z nekaj panji za pouk. Vseskozi so stremeli, da bi dobili tudi svoj dom, se pravi čebelarski dom, in tako so leta 1985 začeli z gradnjo doma v Zalogu. Ob številnih prostovoljnih urah, ki so jih opravili člani in članice ter ob pomoči donatorjev in Občine Moravče, so ga slovesno odprli 24. junija leta 2000. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da so člani in članice priskočili na pomoč tudi pri izgradnji Čebelarskega centra na Brdu pri Lukovici ter prispevali tudi finančna sredstva po svojih zmožnostih, zato je Zveza čebelarskih društev za Slovenijo Čebelarsko društvo Moravče odlikovala z redom Antona Janše I. stopnje za posebne zasluge za dvig slovenskega čebelarstva. 

Ob otvoritvi Čebelarskega Centra Slovenije je društvo podarilo Čebelarski zvezi Slovenije lesen kip medveda, ki ga je izdelal njihov član. Leta 2003 so se lotili nakupa svečanih čebelarskih oblek, s katerimi sodelujejo na številnih prireditvah in so znak njihove pripadnosti društvu. Društvo je prejemnik odlikovanja AJ III. stopnje, ki mu ga je podarila ČZS za posebne zasluge za dvig slovenskega čebelarstva. Njihov delovni utrip je zelo bogat, saj sodelujejo s šolo in z vrtcem pri izpeljavi tradicionalnega slovenskega zajtrka, pripravljajo vodene oglede doma in pripravijo tudi dan odprtih vrat čebelarskega društva. Ob tem ne smemo mimo dejstva, da zgledno sodelujejo s sosednjimi čebelarskimi društvi in se udeležujejo številnih izobraževanj. Svoje delovanje radi predstavijo na številnih prireditvah v občini in s tem širijo zavest o tem, da je domače najboljše, zato torej kupujmo med pri čebelarju v domačem kraju. 

Sicer so praznovanje 80. letnice obeležili s slovesno akademijo v soboto, 10. oktobra 2026, v dvorani Kulturnega doma v Moravčah, na katero so uvodoma prišli praporščaki iz čebelarskih društev Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica, Kamnik, Litija, Mengeš in Zagorje. Po zapeti državni in čebelarski himni, ki ju je zapel moški pevski zbor Tine Kos iz Moravč pod taktirko Milana Kokalja, smo prisluhnili nagovoru predsednice ČD Moravče Ireni Urbanija. Slednja se je v svojem nagovoru spomnila vseh prejšnjih predsednikov, ki so vodili društvo, tudi najstarejšega, ki je društvo vodil 17 let, in številnih članov in članic:»Poleg praznovanja bomo danes priča razvitju novega društvenega praporja. Pomembno je, da je vsa ta leta v društvu utripalo neutrudno srce naših članov in članic. Poleg številnih naravnih nesreč, suše, dežja, nismo obupali, tako kot niso obupale naše čebele nad nami.« Del nagovora je namenila razlagi tako starega kot novega praporja in se ob tem zahvalila tako članom in članicam kot vsem donatorjem: »Naj nas vonj po medu in vosku še naprej povezuje v veliko družino Čebelarskega društva Moravče.« 

Naslednji govornik je bil Marko Alauf, ki je v imenu ČZS čestital jubilantom in ob tem dejal, da ga na Moravče veže pesem Moravška dolina. Obenem je dejal, da se zaveda podpore lokalne skupnosti, ki jo društvo tudi vrača nazaj: »Videl sem, da imajo mnogi darila za slavljenca,« je dejal, a da se preveč druži z Gorenjcem, ki je predsednik, zato darila ni. A vseeno je izročil sliko starega čebelnjaka, ki jo je sam narisal in s tem dal še večji pomen darilu. Za konec je dejal, da čeravno ne bo medilo, bomo pa poslušali glasbo čebel, tako kot tu poslušamo različne glasbene stvaritve. In že je prišla na vrsto zamenjava praporja, starega, ki je dobro služil vsa ta leta, so dali v arhiv in prostor dali novemu. Še prej smo prisluhnili razlagi pomena posameznih vezenj, tako na staremu kot novemu praporju. Sledila je svečana predaja praporščaku in obljuba, da bo častno nosil prapor ter nato pobratenje s posameznimi praporji. Besede slavljencu je v imenu občine namenil Janez Vidic, ki je omenil, za kaj vse skrbijo čebelarji in čebelarke ter vsem zaželel uspešno čebelarsko sezono, zdravje in zdrave čebelje družine ter ugodnega vremena. 

Ker na mladih svet stoji, smo prisluhnili še najmlajšim, ki so nam zapeli Na planincah sončece sije in Čebelica Miška vzela je s poličke. Tina in Mija pa sta nam povedali Ciciban in čebela izpod peresa pisatelja Otona Župančiča. In ker se mnogim tudi pleše, so najmlajši folklorne skupina Lilija ob spremljavi na harmoniko Gregorja Klopčiča in pod vodstvom Karmen Mihelčič zaplesali Venček ljudskih. Na oder sta prišla še župnik Kancijan Čižman in stalni diakon Alojzij Štefan, da blagoslovita prapor. Ob tem je Alojz povedal še nekaj zanimivosti iz življenja svetega Ambroža, zavetnika čebelarjev, čebelark in čebel. Sledila je podelitev zahval vsem, ki so pripomogli skozi leta, da je lahko svojo visoko obletnico ČD Moravče obeležilo na tak način.

 

Po slovesni akademiji se je prijetno druženje nadaljevalo v preddverju dvorane in večinoma je pogovor tekel o čem drugem kot o čebelah in medu. Dobili pa smo tudi odgovor na vprašanje, ki ga je med akademijo postavila povezovalka Bernarda Mal, ko je spraševala, kako to, da pojejo samo moški. Tisti, ki so si mislili, da zato, ker ženske doma kuhajo, se niso nič zmotili, saj ob pogledu na obložene mize res ne bi mogle še peti. Naj medi!

Avtor: DJD; Foto: DJD; Video: Miro Pivar