Na veliko soboto blagoslov velikonočnih jedi, ognja in vode

Velika sobota je dan pred Veliko nočjo, ko kristjani častijo Jezusa v Božjem grobu. Zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki blagoslovijo svoje domove, na velikonočnem ognju pa gospodinje pripravljajo praznične dobrote.

Velika množica faranov se je danes navsezgodaj zbrala pred cerkvijo Marije Vnebovzete v Domžalah, kjer je mizar in podjetnik Vinko Jagodic že ob četrti uri zjutraj, ravno, ko so se začeli oglašati prvi ptički s svojim petjem, pripravil ves les, ga zložil v piramido ter prižgal. Tako je farane, ki so prišli že malo po peti uri pričakal veliki ogenj – velikonočni ogenj, na katerega gospodinje doma že težko čakajo, saj se jajca, šunka in kruh ne skuhajo in ne spečejo prej, kot zagori v peči blagoslovljen ogenj.

Blagoslov ognja in vode ima v Krščanstvu poseben pomen saj ogenj ogreva, žge, prečiščuje, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega. Simbolika vode pa odkriva njen pomen v vsakdanjem življenju, saj je v različnih kulturah znamenje notranjega očiščevanja.

Ob šesti uri je iz cerkve skupaj z ministranti prišel domžalski župnik mag. Klemen Svetelj, nagovoril množico faranov, zatem pa po molitvi blagoslovil vodo in ogenj, katere so nato ponesli domov, da se zakuri peč, okadi stanovanje ter poškropi z žegnano vodo prostore, v katerih bivamo, da bo življenje steklo spet vse od začetka še v boljšem in še večjem vzdušju.

Danes je tudi blagoslov velikonočnih jedi, ki imajo posebno simboliko. Velika sobota je sicer dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek.

Velikonočno praznovanje verniki začnejo z obredi velikonočne vigilije (bdenja), ki je uvod v skrivnost Kristusovega vstajenja. V Domžalski cerkvi se velikonočna vigilija začne ob 19. uri. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub. Pri maši se bere več svetopisemskih besedil, ki predstavljajo odrešenjsko zgodovino. Škofje in duhovniki odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo, ki so krst, obhajilo in birma.

Na veliko soboto ima poseben pomen tudi blagoslov velikonočnih jedi. V Domžalski cerkvi bo blagoslov jedi ob 13. 14. 15. 16. in 17. uri. Kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela, meso (šunka) je podoba Jezusa Kristusa, ki je "pravo velikonočno Jagnje". Spominja nas tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti. Pet rdečih pirhov simbolizira pet Jezusovih ran oziroma kaplje krvi, so pa tudi podoba groba in simbol vstajenja. Korenine hrena so spomin na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ.

Tudi evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj, ki prinaša svetlobo in napoveduje veselje. Kot je pojasnil evangeličanski škof Geza Erniša, prav tako pripravijo velikonočne jedi, kot so pirhi, šunka in hren za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo.

V nedeljo, na Veliko noč pa je po premiku ure za uro naprej ob 6.30 uri vstajenska procesija in po njej slovesna sveta maša.