Na okrogli mizi v Grobljah razpravljali o folklori in spremembah

Nastopov folklornih skupin si brez folklornih kostumov, s katerimi nastopajoči interpretirajo nekdanje načine oblačenja, skoraj ne moremo predstavljati. Folklorni kostumi nekako spodbujajo občutenja pripadnosti nekim delom Slovenije, ki jih s plesom v programu interpretirajo, zato bi naj kostumi ali »noše« bili ob plesalcih vedno prisotni kot prikaz dela pokrajine s folklorno skupino in folklorno dejavnostjo. Za svojo dejavnost pa folklorne skupine rabijo tudi finančna sredstva, ki jih bore malo dobijo od države, nekatere skupine več ali manj od občine, večina pa od donacij in sponzorstev različnih podjetij in posameznikov. S tem finančnim vložkom pa se morajo skupine prebiti skozi leto z nastopi, izdelavo kostumov, plačevanju umetniškim vodjem in muzikantom, za potne stroške na nastope …

Na temo “Folklora in spremembe” je Folklorna skupina Folklornega društva Groblje v četrtek, 27. avgusta 2020, pripravila okroglo mizo, ki je potekala v dvorani Kulturnega doma Groblje, udeležilo pa se je je kar nekaj predstavnikov okoliških folklornih skupin. Okrogla miza je imela dve temi. Prva tema je nosila naslov “Od »noš« do folklornih kostumov”, katere poročevalec je bil dr. Bojan Knific. Druga tema, pa je bila “Financiranje folklornih skupin na Slovenskem”, ki sta jo zbranim poročala dr. Franc Hribovšek in Nevenka Unk Hribovšek iz Folklorne skupine Folklornega društva Groblje. Moderator v pogovorih je bil vodja JSKD OI Domžale Matej Primožič.

“Folklorni kostumi z vizualno govorico skušajo opozarjati, od kod izvira izročilo, ki ga skupina s svojim programom interpretira in s tem prekrivajo nekatere osebne in skupinske identitete v programu sodelujočih folklornikov, nikakor pa jih ne morejo povsem prekriti,” je ob prikazu prezentacije na projekcijskem platnu dejal dr. Bojan Knific. V nadaljevanju je povedal, da oblačenje izraža občutek pripadanja določeni, na prostor vezani skupnosti in daje občutek ekskluzivnosti, da le pripadniki določene skupnosti lahko nosijo kostume, s katerimi izražajo njeno pripadnost.

Besedna zveza »narodne noše« ponuja različne asociacije. Narodne noše označujemo posebne preobleke ljudi, ki z načinom oblačenja ob posebnih priložnostih želijo poudarjati svojo etnično pripadnost. Folklorne skupine v povezavi z ljudskim plesom poustvarjajo ljudsko duhovno in materialno dediščino ter s tem opravljajo vsaj dve nalogi. Po eni strani skrbijo, da izročilo ostaja živo in ne bo pozabljeno, po drugi strani pa omogočajo širši javnosti, da se seznanja s kulturo in načinom življenja ljudi v preteklih obdobjih. Tako folklorniki na vajah spoznavajo ljudske plese ter nekatere druge prvine preteklih načinov življenja, na nastopih pa naučeno znanje posredujejo občinstvu.

Številne folklorne skupine so začele delovati po 2. svetovni vojni, kjer so začeli plesati izvirne plese svojih pokrajin. S tem so si tudi v svojih pokrajinah ustvarili plesne kostume. Do nekako preloma tisočletja so vsi obiskovalci folkornih prireditev tako vedeli že po »nošah«, katere plese in iz katerih predelov Slovenije jih bodo prikazali folklorniki. V 60. letih prejšnjega stoletja je veliko raziskav oblačilne dediščine opravila Marija Makarovič. Po prelomu tisočletja pa se je oblačilna dediščina začela spreminjati, našli so se novi strokovni sodelavci, ki so raziskovali oblačilno dediščino v različnih obdobjih in ob različnih priložnostih, s tem pa so nastali tudi novi kostumi za plese folklornikov. Marsikateri obiskovalec folklornih festivalov ali drugih nastopov so sedaj zmedeni, saj sedaj prej značilnih pokrajinskih noš oz. kostumov več ni, vsem pa so današnji kostumi na pogled skoraj isti za vse slovenske pokrajine. To se pozna tudi na območnih in regijski srečanjih, saj tiste skupine, ki imajo denar komaj za sprotno delovanje, kljub dobro postavljenim avtorskim plesnim nastopom zaradi noš, ki si jih ne morejo privoščiti in uporabljajo še »stare« pokrajinske noše, ne morejo priti naprej na višji nivo tekmovanja. Zato je še kar nekaj skupin, ki odlično delujejo na lokalni ravni v »starih« nošah.

V nadaljevanju sta dr. Franc Hribovšek in Nevenka Unk Hribovšek iz Folklorne skupine Folklornega društva Groblje predstavila temo “Financiranje folklornih skupin na Slovenskem”. Čeprav skoraj vsa folklorna društva v Sloveniji delujejo kot ljubiteljsko ali prostovoljno, klub temu rabijo kar nekaj finančnih sredstev za svoje delovanje. S svojim prostovoljnim udejstvovanjem ogromno prispevajo v skupno dobro, hkrati pa zagotavljajo višjo kakovost življenja posameznika, medtem ko mentorji in strokovne vodje teh skupin, ki imajo tudi formalno izobrazbo s folklornega področja, prejemajo neko simbolično plačilo za opravljeno mentorsko delo. Večino izobraževanj kot so seminarji, tečaji, delavnice in drugo zanje opravi JSKD.

Ob prezentaciji na projekcijsko platno sta sogovornika podala analizo finančnih sredstev v foklornih skupinah, povedala pa sta tudi nekaj o tem, kako je s financiranjem v domači grobeljski folklorni skupini. V prikazu sta omenila, koliko je društvo v teh 13. letih delovanja dobilo od države. Skoraj nič. Od občine je pridobilo kar nekaj finančnih sredstev, s tem pa za občino, krajevno skupnost, šole in proslave plešejo »za lon«, dočim za kakšne prireditve zunaj občine zaračunajo nekaj malega.

Folklorne skupine imajo sicer skupni cenik trženja nastopov, zato tudi s tem nekaj denarja pade v blagajno. Denar pa gre tudi hitro iz blagajne, saj pripravljajo prireditve v domačem kraju, za gostovanja v tujini in izven občine, za nakup in obnovo kostumov, za izplačila honorarjev in potnih stroškov vodjem skupine, godcem … Zato se zelo trudijo, da bi kaj denarja prišlo v blagajno tudi z donacijami in s sponzorstvom. Za nastope pobirajo tudi vstopnino, večinoma pa pripravijo prireditev s prostovoljnimi prispevki.

Skupine se večinoma financirajo same, pri delovanju jih bolj ali manj podpirajo občine, skromno vsoto, ki bi zadostovala zgolj za sofinanciranje enega mednarodnega festivala, pa skupinam nameni tudi država. Zato je po besedah dr. Hribovška dobrodošla vsaka donacija, ki jo dobijo v blagajno. Ker tako bo skupina uspešno nadaljevala s svojim delom.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar