Milan Marinič: V lepoti kulturnih dogodkov

Gost februarskega Srečanja pod Slamniki, ki je potekal pred slovenskim kulturnim praznikom, je bil Milan Marinič, dolgoletni direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ki je pred kratkim v samozaložbi izdal knjigo »V lepoti kulturnih dogodkov«, v kateri je zbral in uredil podatke o pestrem dogajanju in številnih prireditvah, ki jih je pripravil in organiziral Kulturni dom Franca Bernika v letih 1998 – 2018. S prejemnikom Zlatega občinskega priznanja Občine Domžale za dolgoletno in predano delo na področju kulture se je pogovarjala Cveta Zalokar.

V Slamnikarskem muzeju Domžale je v sredo, 5. februarja 2020, potekalo Srečanje pod slamniki na katerem so gostili Milana Mariniča, dolgoletnega direktorja kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Domžale so postale prepoznavne tudi po kakovostnem programu prostorsko skromnega Kulturnega doma Franca Bernika, ki ga je stkal predvsem dolgoletni direktor zavoda Milan Marinič.

S Cveto Zalokar, sedanjo direktorico Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ki je vodila pogovor, sta se dotaknila njegovih začetkov v Šentjakobskem gledališču, preko direktovanja v Prešernovem gledališču v Kranju, do direktovanja v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah, kjer je ostal do upokojitve.

S premišljenim strokovnim delom v času in razmerah, ko je populizem tudi na kulturnem polju vse bolj odpiral vrata kapitalu, mu je uspelo vzdrževati visoko raven na področju gledališke, koncertne, filmske, glasbeno-scenske dejavnosti, v Galeriji Domžale likovne dejavnosti, v Menačenkovi domačiji in Slamnikarskem muzeju pa pestrost ponudbe, ki ohranja kulturno dediščino občine. Zavod je vodil z jasno vizijo vse od ustanovitve, ko so pred desetletjema prenovili prostorsko dokaj omejen osrednji kulturni hram. »Že takrat smo vedeli, da se v dvorani z manj kot dvesto sedeži nikoli ne bo mogoče spogledovati s komercialno uspešno zgodbo, in zavestno podprli odločitev, da se z butično kakovostjo prav to slabost lahko izkoristi kot prednost,« je poudaril gost večera Milan Marinič.

Zavod je ves čas njegovega vodstva intenzivno rasel, a ne po številu zaposlenih, pač pa s kulturnimi dogodki, ki so vodili v prepoznaven kulturni center. Število obiskovalcev ga ni nikoli vznemirjalo, njihovo poslanstvo je bilo vedno le kakovost. V pogovoru je povedal,  da so skušali obogatiti življenje in razširiti obzorje čim širšemu krogu vedno bolj izbirčnih gledalcev in tako postali prepoznavni kot kulturni hram kakovostnih prireditev vseh zvrsti in žanrov za razmeroma skromno ciljno publiko. Hkrati so s kakovostnim programom nevsiljivo spodbujali razvoj vrednot obiskovalcev, ki so neopazno prerasli v dovolj zahtevno publiko, da je začela ta sama siliti programsko vodstvo v nove izzive in k bogatenju programa za izbrano občinstvo.

O svoji knjigi »V lepoti kulturnih dogodkov«, pa je gost večera dejal: »V knjigi so podatki, ki so za koga morda formalni, vendar pa vsak sam nosi svojo lepoto. Ko sem razmišljal o tem, kako postaviti blagovno znamko, sem se zavedal, da so blagovna znamka dogodki in blagovna znamka smo ljudje, ki te dogodke ponujamo javnosti. In če te dogodke ponujamo javnosti, jih ponudimo na kar se da profesionalen način. To pomeni, da smo profesionalci tisti, ki to zadevo proizvajamo. To je v praksi pomenilo, da če sem bil jaz dežuren na predstavi in če bi prišlo do kakršnih koli težav. Če je recimo prišlo do izpada elektrike, to ni pomenilo, da bi poklical samo elektro podjetje, ampak sem v takšnih primerih vzpostavil tudi prvi neposreden kontakt z nastopajočim (izvajalcem), ki je prišel k nam, mu izrekel dobrodošlico ter se mu pogovoril z njim, na koncu pa sem mu še čestital za izvedbo. S tem sem nanj prenesel svojo pozitivno energijo, s katero sem vplival na njega. In to energijo moramo podeliti tudi obiskovalcem. Vsak obiskovalec, ki prihaja v dvorano, je svojevrstna osebnost. Vsakdo prihaja s svojo energijo in zato je vsak dogodek izjemen dogodek za vsakega posebej. Vsi združimo to energijo in imamo od prikazanega dogodka veliko.« 

Zanimiv pogovor z Milanom Mariničem si lahko ogledate v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar