Mandale Urške Grošelj
V Centru za mlade Domžale je v četrtek, 14. marca 2019, potekalo odprtje razstave barvitih mandal naslikanih s pikami, ki jih je ustvarila Urška Grošelj, akademska restavratorka. Njene mandale so rasle same iz sebe, iz notranjosti navzven in se največkrat razvile v obliko rožnega cveta.
Avtorica razstave Urška Grošelj se je rodila 1986 in po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani nadaljevala šolanje na Akademiji za likovno umetnost Ljubljana, smer restavratorstvo. Študij ji je med drugim dal možnost vpogleda tudi v različne tehnike likovnega ustvarjanja predhodnikov in umetnostno zgodovino, kar jo je od nekdaj navduševalo. Za potrebe diplomskega dela je pod mentorstvom doc. Mihaela Pirnata v Narodni galeriji Ljubljana konservirala-restavrirala sliko Leopolda Layerja »Davčni novčič«. Leta 2011 je diplomirala in pridobila naziv Akademska restavratorka. Že med samim študijem jo je navdušil tudi svet ličenja in make up preobrazb in od takrat je aktivno delovala na tem področju. Sodelovala je z različnimi glasbeniki, fotografi, ličila za televizijo, reklamne in glasbene spote, gledališče ter medijske dogodke. Vendar jo je želja po ustvarjanju vse bolj klicala nazaj v svet likovne umetnosti. Po obisku slikarske šole Blaža Slaparja je slikanje postalo njen način izražanja. Vonj po barvah in čopič v roki ji pomenita sprostitev in umik vase. Pravi, da rada slika že od malih nog, njena zadnji izziv pa so mandale, ki jih je razstavila v Centru za mlade Domžale.
Beseda mandala prihaja iz indijskega jezika sanskrt in pomeni krog, močan simbol življenja, enosti, harmonije, popolnosti, večnosti. Oblika mandale je simetrična, njeni barviti vzorci pa se širijo iz središča na vse strani. Sestavljajo jo različni simboli in liki geometričnih oblik, središče mandale pa povezujemo z našim bistvom. Ustvarjanje vzorcev mandale in barvanje njenih oblik sprošča ustvarjalni potencial in nudi podporo samozdravljenju, vpogled vase in v svoje življenje.
“Mandale so vizualno zanimive in delujejo hipnotično. Poživljajoče vplivajo na kreativni del možganov, analitični del možganov pa pomirjajo. Opazovanje mandale tako pomaga urediti misli in vzbuditi občutek globokega miru, zato se jo uporablja v podporo meditaciji in osredotočanju. Pomaga nam odkrivati občutek pomirjenosti s samim seboj, dviga našo zavest in nas povezuje s spiritualnim svetom,” je o mandalah povedala Urška.
Motiv mandale so skozi zgodovino različna ljudstva in kulture, od budistov, hindujcev do ameriških staroselcev, uporabljale za sprostitev, meditacijo in verske namene. Budistični menihi še danes ustvarjajo zapletene oblike in vzorce mandal iz zrnc barvastega peska. Izdelava zahteva izredno disciplino in natančnost, saj bi napaka lahko porušila ravnovesje. Ko mandalo po več dneh dokončajo, jo uničijo, kar simbolizira minljivost bivanja in nenavezanost. Nato stresejo pesek v reko, da širijo njen blagoslov.
“Za razstavo Mandale sem ustvarila serijo slik v mavričnih barvah, ki sem jih mešala v pastelne odtenke. S posebnimi orodji sem na črno ozadje nizala pike različnih barv in prelivajočih se tonov. Mandale so rasle same iz sebe, iz notranjosti navzven in se največkrat razvile v obliko rožnega cveta,” nam je o postopku nastajanja njenih mandal zaupala Urška. Za ustvarjanje posamezne mandale pa je porabila petnajst ur.
Odprtje razstave je vodila Klavdija Štajdohar.
Avtor: Miha Ulčar; Foto: Miha Ulčar
