Kulturna društva se predstavijo: Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar Domžale

Na dogodku »Kulturna društva se predstavijo«, se je v februarju predstavil Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar Domžale, ki deluje že od leta 1960. Se pravi, da letos obeležujejo že 60-letnico delovanja. Pevci ohranjajo in poustvarjajo slovensko ljudsko glasbeno dediščino. Ljudsko pesem predstavljajo v domovih starejših občanov, vrtcih, sodelujejo na območni reviji ljudskih pevcev in godcev ter ob raznih drugih priložnostih. V zadnjih dveh letih so uspešno izvedli prireditev Večer ljudskih pesmi in napevov z gosti. Zbor vodi dobra poznavalka slovenske ljudske pesmi Marika Haler. Nekatere pesmi z igranjem na frajtonarico popestri njihov pevec Brane Markič.

V organizaciji JSKD, Območne izpostave Domžale in  Knjižnice Domžale se je v  sredo, 19. februarja 2020,  v prostorih domžalske knjižnice predstavilo Kulturno društvo Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar Domžale. Ob svoji predstavitvi številnim ljubiteljem ljudske glasbe, ki so napolnili dvorano knjižnice, so pripravili tudi pregledno razstavo delovanja zbora.

Vse zbrane je pozdravil Klemen Stopar iz JSKD, Območne izpostave Domžale, v nadaljevanju pa je zbor svojo predstavitev izkoristil s slavnostno sejo, saj letos mineva šest desetletij od ustanovitve Moškega pevskega zbora upokojencev Janez Cerar Domžale, ki je bil ustanovljen na pobudo tedanjega tajnika Društva upokojencev Domžale Mihe Štiftarja. Vse do svoje prezgodnje smrti je dobrih deset let sprva zbor vodil nadučitelj Rudolf Božič iz Radomelj.

Pevci in pevka so se na začetku prireditve predstavili z imenom in priimkom ter kateri glas pojejo pri zboru, delovna predsednica Vera Vojska pa je na kratko predstavila začetke zbora in pevovodje ter pomen skladatelja Matija Tomca za zbor. Zbor je ob predstavitvi zapel tudi precej ljudskih pesmi.

Nekaj besed ob 60-letnici zbora je spregovoril predsednik Drago Tavčar, ki je predstavil vlogo posameznih pevovodij. Omenil je stoletnico rojstva Staneta Habeta in njegov pomen na zbor ter vlogo Stobljanskega okteta. Tako so obiskovalci izvedeli, da so pevci največkrat peli na različnih prireditvah, že v letu 1964 pa so se predstavili s samostojnim koncertom v vseh večjih krajih tedanje občine Domžale. Leta 1965 je vodenje zbora pevzel eden najbolj znanih domžalskih glasbenikov Stane Habe, tudi ravnatelj Glasbene šole Domžale ter kasneje častni občan Občine Domžale.

Delovanje zbora med leti 2013 do danes, z omembo najpomembnejših nastopov, ter kaj so pripravili ob 60-letnici zbora, je predstavil tajnik društva Florjan Zabret. Zabret je med drugim dejal, da ljudsko pesem zbor ohranja od jeseni 2013, ko se je takratno vodstvo društva dogovorilo z Mariko Haler. Z njo so se dogovorili, da bodo začeli z ohranjanjem slovenske ljudske pesmi. Pri izboru pesmi  je bil poudarek na ljudski pesmi zapisani v okolici Domžal, Ihana ter pesmi, ki jih je napisala Mara Vilar.

Ob vsakoletnih tradicionalnih samostojnih koncertih je pevski zbor nastopal na različnih občinskih prireditvah, manjkal ni na revijah pevskih zborov, na komemoracijah, pevci so radi zapeli v domovih upokojencev, lahko smo jih slišali na radiu, s koncerti narodnih in umetnih pesmi pa so gostovali tudi izven občine in ni bilo malo let, ko so svoj arhiv nastopov v posameznih letih obogatili z več deset nastopi. Kvaliteta je rasla, z njo pa tudi število koncertov, uspešnih nastopov na občinskih revijah in revijah pevskih zborov upokojencev, redno pa so se udeleževali tudi taborov pevskih zborov v  Šentvidu pri Stični. Raslo pa je tudi število priznanj za neutrudno delo. Največje priznanje so pevcem pomenili dobro obiskani nastopi in navdušeni ljubitelji slovenske narodne in umetne, partizanske pesmi.

 

O vzdušju v zboru, veselju, ki spremlja pevce zadnjih petnajst let ter nekaj besed o pevovodji Jožetu Dolinarju je povedal pevec zbora Slavko Hren. Zbor letno povprečno »obdela« po dvajset nastopov, včasih pa tudi več. Ljudsko pesem vsa ta leta predstavljajo v vrtcih, domovih za starejše občane v Domžalah, Mengšu, Trzinu, Ljubljani, sodelujejo na območnih revijah Ljudskih pevcev in godcev … V zadnjih dveh letih so organizirali samostojno prireditev »Večer ljudskih pesmi in napevov z gosti« v Osnovni šoli Domžale.

Marika Haler, zdajšnja pevovodkinja je povedala nekaj besed o svojem začetku pri zboru, ki ga vodi od leta 2013. Dogovorili so se, da bodo ohranjali slovenske ljudske pesmi. Zaradi pomanjkanja glasov predvsem 1. tenorja in delno tudi 2. tenorja so zboru v začetku vodenja Marike Haler pomagale pevke Ženskega pevskega zbora Stane Habe, sedaj pa je zbor že pridobil pevce tudi teh manjkajočih glasov.

Kljub kar nekaj spremembam imena pevskega zbora, ob 15-letnici so se preimenovali v Moški pevski zbor Janez Cerar, v spomin na prvega ustanovitelja pevskega zbora v Domžalah, godbenika in uspešnega kulturnika, ter pod vodstvom prof. Staneta Habeta peli 35 let in bogatili kulturna dogajanja na našem območju. Za profesorjem Habetom je zbor leta 2000 prevzel pevovodja Jože Dolinar, po njem je zbor prevzela ena najbolj znanih domžalskih pevovodij Marika Haler, ki ga vodi še danes. Pomembno spremembo je zbor doživel v letu 2013, ko so se odločili, da postanejo ljudski pevci ter posebno skrb namenijo ljudski pesmi, s katero se predstavljajo tudi ob svoji šestdesetletnici. V jubilejnem letu napovedujejo svoj slovesni koncert maja v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah.

Nekaj besed in anekdot je z sodelovanjem pri zboru z svojim očetom Stanetom Habetom podal Tomaž Habe. Opozoril je na pasti petja ljudskih pesmi drugih pokrajin, saj pevci na primer težje pojejo prekmursko pesem, pri ocenjevanju pa mora zbor lepo zapeti in izgovarjati narečje zapete pesmi, kar le malo zborom uspe. Zato je najboljše, da poskušajo z ljudskimi pesmimi iz svojih krajev in svoje okolice, saj je okolica Loke pri Mengšu dokaj dobro raziskana, Moravče in Ihan imata tudi lepo raziskano ljudsko glasbo, škoda pa je, da se nihče ne loti raziskave Domžal ter okolice.

Nekaj besed je spregovoril tudi predsednik Društva upokojencev Domžale Ferdinand Starin ter zboru zaželel še veliko let prepevanja in ohranjanja ljudskega petja in s tem povezane dediščine.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar