Kristjani smo praznovali Telovo – praznik svetega Rešnjega telesa in krvi
V Katoliški cerkvi praznujejo praznik svetega Rešnjega telesa in krvi, imenovan tudi Telovo. Ob tem se spominjajo Jezusove navzočnosti v evharistiji, ki je središče katoliške vere.
Praznik svetega Rešnjega telesa in krvi se tradicionalno praznuje na prvi četrtek po nedelji Svete Trojice. Ker je to v številnih državah delovni dan, se čaščenje s procesijo vedno pogosteje prestavlja na prvo naslednjo nedeljo (Telovo je prost dan v Avstriji in na Hrvaškem ter delih Nemčije).
Za ustanovitev praznika ima največ zaslug sveta Julija Lieška, ki je imela vizije, v katerih jo je Bog nagovarjal, da je treba ustanoviti tak praznik. Le-tega je v lokalnem merilu potrdil lieški škof leta 1246. Po Julijini smrti je njeno delo nadaljevala blažena Eva Lieška in leta 1264 je papež Urban IV. (ki je bil prej lieški naddiakon) v buli Transiturus uradno razglasil praznik svetega Rešnjega telesa in krvi.
Bistvo praznika je čaščenje posvečene hostije. Po krščanskem verovanju se hostija in vino pri evharističnem obredu na skrivnosten način spremenita v Jezusovo telo in kri – tako, da materialno ostaneta kruh in vino, v substancialnem pomenu pa postaneta Jezusovo telo in kri. Posvečena hostija zato pomeni realno Jezusovo navzočnost in zato kristjanom predstavlja Najsvetejše. Kljub temu kristjani prej niso čutili potrebe po tem, da bi hostijo častili – Jezus je naročil: »Jejte od tega vsi«, ne pa »častite to vsi«. Zato je čaščenje svetega rešnjega telesa v začetku spremljalo nezaupanje. Praznik je še zdaj omejen na Rimskokatoliško Cerkev, na nekatere od vzhodnih katoliških Cerkva, Anglikansko Cerkev in Starokatoliško Cerkev.
Praznovanje svetega Rešnjega telesa je tradicionalno povezano s slovesno telovsko procesijo, ki pa je bila v Sloveniji v času SFRJ skoraj povsod prepovedana. V nekaterih krajih so zdaj obnovili tradicijo, drugod pa izvajajo procesijo le v simbolični obliki (kratek sprehod po cerkvi ali po cerkvenem dvorišču).
Na željo svetega očeta, da bi letos ob prazniku svetega Rešnjega telesa in krvi, po vsem katoliškem svetu potekala češčenja Najsvetejšega, nas je g. nadškof povabil, da bi s sobote 1. na nedeljo 2. junija, po vseh župnijah potekalo celonočno češčenje Najsvetejšega. Pobudi smo se seveda pridružili tudi v domžalski cerkvi. Celonočno bedenje skupin je potekalo od 20. ure v soboto do prve jutranje maše v nedeljo. V soboto po večerni maši se je Najsvetejše izpostavilo do prve nedeljske maše, ki je bila ob 8. uri, po Sveti maši pa je Telovska procesija potekala od cerkve Marije vnebovzete do pokopališča in nazaj do kapelice na Goričici, zatem pa v cerkev, kjer je g. župnik Najsvetejše po molitvi, kadilu in pesmi postavil na svoje mesto.
