Intervju: Mag. Tatjana Čop, urednica Novic iz Moravške doline: “Vsak urednik pusti svoj pečat”

Magistro kmetijskih znanosti Tatjano Čop strokovna pot že 25 let vodi po področju medijev. Kot novinarka in urednica je urejala različne strokovne revije: začela je z urejanjem znanstveno-strokovne revije za kmetijstvo, živilstvo in gozdarstvo Sodobno kmetijstvo, ki je izhajala pri Kmečkem glasu, nato mesečnik  Kmetijsko gozdarske zbornice Zelena dežela ter številne priložnostne publikacije. Trenutno je urednica-novinarka pri strokovni reviji Kmetovalec, kjer je odgovorna urednica priloge za neposredno prodajo s kmetij Predelava in prodaja. Je tudi ustanovna članica in prva predsednica Društva agrarnih novinarjev Slovenije. Ob koncu leta 2018 pa je izšla prva številka Novic iz Moravške doline, ki jo je uredila Tatjana Čop.

Za vami je že šest številk časopisa Novice iz Moravške doline. Kako je prišlo do sodelovanja?

Z urednikovanjem imam izkušnje že od leta 1994, na podlagi katerih so se name obrnili z vprašanjem, ali bi bila pripravljena prevzeti urednikovanje Novic. Zame je bil to izziv, saj sem do sedaj urejala samo strokovne revije.

Kaj je ob tem za vas predstavljalo največji izziv?

Predvsem to, ker imajo Novice iz Moravške doline za razliko od ostalih časopisov, ki sem jih do zdaj oz. jih še vedno urejam, povsem drugačno, pestrejše bralstvo. Pričakovanja bralcev so drugačna. Šele štiri leta živim na Moravškem in še ne poznam lokalnega okolja toliko, kot bi ga želela poznati. Že prej, ko sem delala na Kmetijsko gozdarski zbornici, sem sodelovala z moravškimi rokodelci in Društvom podeželskih žena Moravče. Odkar sem se preselila, sem začela spoznavati tudi druga društva in posameznike, ki so zelo dejavni in soustvarjajo dogajanje v Moravški dolini, ki je res zelo pestro.

Ste že prej spremljali tudi kakšna druga občinska glasila?

Preden sem sprejela odločitev in povabilo k urednikovanju Novic iz Moravške doline novic, sem najprej bolj natančno pregledala druga občinska glasila. Kot Ljubljančanka sem seveda najbolj poznala glasilo Mestne občine Ljubljana, ki pa ima v primerjavi z glasili podeželskih občin drugačen značaj in svoje posebnosti. Tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici smo peljali določene promocijske aktivnosti skupaj z občinskimi glasili, vendar se v njihovo delovanje nisem toliko poglobila. Vsaka občina ima svoje značilnosti, vsak urednik se odloča nekako po svoje in pusti svoj pečat na časopisu.

Kaj vas najbolj navdihuje pri vašem delu?

Ogromno berem in izhajam iz tega, da je veliko občanov takšnih, ki radi berejo, predvsem pa radi izvedo, kaj se dogaja. Ne le v ožjem krogu kjer živijo, ampak tudi malo širše. Zanima jih, kaj na primer delajo društva, kaj občinska uprava. Moravče so znane po tem, da imamo res veliko kulturnih, športnih, gasilskih in ostalih društev. Prejeli smo tudi pisni odziv ene izmed bralk Moravških novic, ki je bila vesela in ponosna, ko je videla, kaj vse počnejo ljudje v Moravški dolini, koliko aktivnih ljudi imamo in  kakšne rezultate dosegajo naši sovaščani tudi v širši okolici – doma in v tujini.

Se je zdaj ta vaša predstava, odkar urednikujete Novicam iz Moravške doline, o lokalnem okolju kaj spremenila?

Moj vpogled v življenje krajev na Moravškem se je zanesljivo razširil, pa tudi verjamem, da se bo še bolj. Sedaj vem več o teh lepih krajih, kot sem vedela na začetku, ko smo ob zaključku leta 2018 izdali prvo številko. Imam izjemno dobro ekipo, ki sestavlja uredniški odbor, za kar sem zelo hvaležna predvsem občinskim svetnikom, ki so jih izbrali. Uredniški odbor sestavljajo Eva Babnik, Bernarda Mal, ki je tudi lektorica časopisa, dr. Franci Malin, mag. Matjaž Marolt in Anja Ravnikar. Vsi so tudi sami zelo dejavni na različnih področjih, v različnih društvih, tako da potem še bolj kakovostno lahko soustvarjamo vsebine občinskega časopisa. Dve članici uredniškega odbora sem poznala že od prej, z ostalimi smo se seznanili šele takrat, ko so bili imenovani v uredniški odbor.

Kakšni so odzivi bralcev na novo podobo?

Šli smo kar krepko v drugačno podobo, ki jo je zasnoval akademski slikar Blaž Slapar, obenem tudi likovni urednik časopisa. Novice iz Moravške doline imajo zdaj sodobnejšo obliko, kar pomeni, da so tudi bolj zahtevne tako za oblikovanje kot tudi urejanje, saj je to med seboj povezano. Prvi odzivi so bili večinoma pozitivni, nekatere je sprva malo zbegala bolj pestra in sodobna oblika. Po nekaj številkah, ki smo jih izdali, so se ljudje navadili nove podobe in zdaj dobivam res samo pozitivne odzive. Občani Moravč so zelo veseli, da so dobili časopis, ki je ponovno v celoti v barvah. Je pa res, da v Novicah zdaj poglobljeno in širše pišemo tudi o manj prijetnih temah, kot je ta trenutek problematika Termita. Včasih se o tem ni veliko pisalo.

Kako je bila sprejeta programska zasnova na občinskem svetu?

Občinski svet ne odloča o programski zasnovi, saj so s soglasno potrditvijo imenovanja urednice in članov uredniškega odbora izrazili zaupanje v naše delo in naše odločitve o vsebinah. Sem pa svetnikom predstavila, kako poteka uredniško delo kot ga vidim jaz in kako bom naprej delala. Na seji Občinskega sveta je bilo nekaj vprašanj, drugače ni bilo nobenih komentarjev ali pripomb na predstavljeno. Programsko zasnovo smo pripravili in soglasno sprejeli že na prvi seji uredniškega odbora. V uredniškem odboru so namreč člani, ki so jih na te funkcije imenovale svetniške skupine in jim zaupajo. Moram poudariti, da sem zelo hvaležna Občinskemu svetu, da dopušča možnost prilagajanja obsega glede na obravnavane tematike in prejeto gradivo za objavo. Večinoma objavimo vse prispevke, ki jih prejmemo. Ne želimo, da bi krčili ali zmanjševali slik na dimenzijo znamk, ampak da ostane lepa podoba tudi, če je več gradiva npr. pri dvojnih številkah. Velja tudi obratno: ko ugotovimo, da bo člankov manj (številke si včasih sledijo bolj pogosto,zaradi različnih dogodkov, kot so volitve, prazniki ipd.), imamo tudi možnost manjšega obsega.

Je bila še kakšna novost, ki so jo predlagali člani uredniškega odbora?

Predlogov članov uredniškega odbora je bilo veliko in so zelo dobrodošli, saj kot domačini bolje poznajo potrebe lokalnega prebivalstva in dobijo še kakšno pripombo več kot jaz. Sama jih dobim uradno preko elektronske pošte, vedno pogosteje pa tudi preko telefonskih klicev. Po vsakem izidu se zvrsti kar nekaj klicev, vprašanj, pobud s strani občank in občanov. Na člane uredniškega odbora, ki so njihovi sovaščani, se obrnejo še toliko pogosteje. Nekatere pripombe glede postavitve, velikosti črk, in poudarkov so bile upoštevane. Prepričana sem, da je lokalno glasilo živa zadeva, kar pomeni, da se trenutno dobivamo po vsakem izidu številke, dokler ne bomo prišli vsi skupaj do tega mnenja, da bomo rekli v en glas, da smo skoraj povsem zadovoljni. Kasneje se ne bomo dobivali tako pogosto in bo komunikacija bolj potekala preko elektronske pošte.

Ali imate v okviru Moravških novic v načrtu tudi kakšne večje projekte?

Že sedaj imamo odprt natečaj za naslovnico, in sicer poteka pod vodstvom likovnega urednika Blaža Slaparja. Letošnji motiv je Moravška dolina skozi druge oči, kjer so zelo zanimivi pogledi občank in občanov. Od detajlov do lepih pejsažnih fotografij. Zelo nam je všeč, da dobivamo čudovite fotografije s strani sodelujočih. Na koncu bomo imeli tudi razstavo in verjetno bomo naredili natečaj tudi preko Facebooka, da bodo bralci za najboljše fotografije glasovali sami. Likovni urednik se odloči za neko naslovnico glede na mesec ali letni čas, v razstavi pa bomo objavili tudi še druge, ki niso prišle v ožji izbor. Morda so občani in občanke preskromni, vendar je možno narediti dobre fotografije tudi z manj profesionalnim fotoaparatom. Napisali smo, da fotografije na natečaju ne smejo biti posnete z  mobilnim telefonom, ker se pri fotografiranju s telefonom hitro poznajo tudi slabosti. Tudi naše redne dopisnike, ki pišejo za časopis, poskušamo usmerjati v to smer, da malo bolj pazijo na kakovost fotografij, ki so priložene tekstu. Z novo oblikovno zasnovo so tudi slike barvne in večjega formata. Želimo imeti res kakovostne fotografije, saj slednje najprej pritegnejo bralca.

Ste razmišljali tudi o kakšnem projektu z mladino?

Seveda, imamo široko paleto zamisli, vendar so številne še v povojih in niso čisto dodelane. Imamo kar nekaj pobud, ki bi se začele s prihajajočim šolskim letom, vendar naj za enkrat ostanejo še skrivnost.

Avtor: Lea Smrkolj; Foto: osebni arhiv Tatjane Čop, Lucija Vrankar, Jože Cerar, Simon Burja