Našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna spoznavamo že od malih nog. Že v osnovni šoli se o pesniku učimo skozi njegovo neprecenljivo zapuščino pesmi, poleg tega pa nedvomno poznamo tudi marsikatero dejstvo o njegovem zasebnem življenju. Morda pa vas katera zanimivost preseneti …
V luči kulturnega praznika, ki ga praznujemo na današnji dan, 8. februarja, ponovimo nekaj dejstev in zanimivosti o njegovem delu in življenju.
Mladost, šolanje in službovanje
France Prešeren se je kot tretji otrok rodil 3. decembra 1800 pri Ribču v Vrbi v kmečki družini. Oče Šimen in mama Mina sta imela osem otrok, France je svoj rojstni kraj zapustil že pri osmih letih, ko ga je oče odpeljal k svojemu stricu Jožefu, župniku na Kopanju pri Grosupljem.
Prva dva razreda ljudske šole je obiskoval v Ribnici – kot odličnjak je bil zapisan v zlato knjigo – tretji razred je obiskoval v Ljubljani, kjer je nato končal gimnazijo in dva letnika filozofije, tretjega pa je zaključil na Dunaju. Leta 1828 je doktoriral na dunajski pravni šoli, stric Jožef pa je bil še vedno pomemben člen v njegovem življenju, saj mu je pomagal med samim študijem. Dobival je tudi Knafljevo štipendijo. Po končanem šolanju se je vrnil v Ljubljano, kjer je opravljal delo pripravnika pri odvetniku, čeprav je mati želela, da bi postal duhovnik. Prešeren se je kar 14 let boril za samostojno odvetniško mesto, saj je veljal za svobodomiselnega in politično sumljivega, zato so ga večkrat zavrnili.
Prijatelji in izgube
V času pripravništva se je Prešeren spoprijateljil z Matijem Čopom, kateremu je leta 1831 stopil v bran v sporu z Jernejem Kopitarjem – med Čopom in Kopitarjem se je namreč vnela abecedna vojna za slovenski črkopis. V sonetu Apel in čevljar je Kopitarju namenil znameniti verz: »Le čevlje sodi naj kopitar!«
Matija Čop je leta 1835 nesrečno utonil v Savi, istega leta pa je izgubil tudi strica Jožefa, ki je bil vedno njegov podpornik. Prešeren je prijateljeval tudi z Andrejem Smoletom, s katerim sta izdala pesmi Valentina Vodnika in Ta veseli dan ali Matiček se ženi Antona Tomaža Linharta, in z Emilom Korytkom, zbirateljem ljudskih pesmi. Korytko je umrl leta 1939, Smole pa leto zatem.
Zunajzakonska zveza, otroci in neuslišana ljubezen
Leta 1833 v trnovski cerkvi prvič zagleda bogato ljubljansko meščanko Julijo Primic, njegova neuslišana ljubezen in trpljenje usodno zaznamujeta njegovo delo in življenje. Leta 1837 pesnik spozna komaj petnajstletno Ano Jelovšek, s katero je imel tri nezakonske otroke, preživita ga dva od treh otrok.
Najznamenitejša dela
Prešeren je ustvarjal v obdobju romantike, njegovo ustvarjanje lahko razdelimo na tri obdobja: mladostno (1824-1828), zrelo (1828-1840) in pozno (1840-1849).
V mladostnem obdobju so najbolj znana dela Povodni Mož, Dekletam in Zvezdogledan, v zrelem Slovo od mladosti, Sonetje nesreče, Sonetni venec, Gazele, Glosa in Krst pri Savici, v poznem pa Zgubljena vera, V spomin Andreja Smoleta, Neiztrohnjeno srce in seveda Slovenska himna – Zdravljica.
Med pomembne izdaje sodi tudi pesniški almanah Krajnska čbelica, ki ga je Prešeren skupaj z urednikom Andrejem Kastelicem in prijateljema Čopom in Smoletom, izdajal med leti 1830 in 1848. Namenjen je bil izobražencem in meščanom.
Primicova Julija je zaznamovala veliko njegovih del, leta 1834 izda Sonetni venec, ki ga z akrostihom posveti Juliji.
Leta 1846 so natisnjene Poezije dr. Franceta Prešerna, ključna knjiga tedanje in sedanje slovenske literature. Delo je izšlo v 1200 izvodih, opremljenih z letnico 1847, za tiste čase se je razmeroma dobro prodajalo.
Zadnja leta življenja
Prešernu leta 1846 po petih zavrnitvah končno odobrijo advokaturo v Kranju, oktobra se preseli v Kranj, kjer odpre odvetniško pisarno.
France Prešeren je umrl 8. februarja 1849 v Kranju, kjer je tudi pokopan. Nekdanje mestno pokopališče je od leta 1952 spremenjeno v park Prešernov gaj, kjer je pokopana tudi hčerka Ernestina Jelovšek. Umrl naj bi brez vsakršnega premoženja.
Zanimivosti
- Leta 1905, ko so v središču Ljubljane postavili spomenik Prešernu, je na tem mestu stala hiša, ki so jo zaradi spomenika porušili.
- Trg, ki se danes imenuje Prešernov trg, se je včasih imenoval Marijin trg.
- Njegovi starši niso bili siromašni kmetje, Prešernov oče je bil ugleden kmet in sadjar.
- Prešeren je bil prijazen gospod, ki je otrokom rad delil fige, zato so ga klicali doktor Fig.
- Prešernov dan je naš kulturni praznik, ki ga v Sloveniji zaznamujemo vsakega 8. februarja že od leta
1945, državni praznik in dela prost dan pa je od leta 1991.
- Sedma kitica Zdravljice je bila leta 1991 razglašena za slovensko državno himno.
- Banka Slovenija izda bankovec za 1000 tolarjev, na katerem je podoba dr. Franceta Prešerna, ki pride v obtok septembra 1992.
- Najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti se imenuje Prešernova nagrada. Podeljevanje nagrad se prične leta 1947.
- 28. decembra 1952 so v Kranju na Glavnem trgu med župnijsko cerkvijo Sv. Kancijana in Prešernovim gledališčem odkrili 5 metrov visok bronasti odlitek največjega slovenskega pesnika.
- O Prešernovem življenju je bila posneta TV-nadaljevanka po scenariju dr. Matjaža Kmecla in Branka Šömna s Pavlom Ravnohribom v glavni vlogi.
- Prešernovo ime nosi planinska koča na Stolu in edina slovenska sorta vrtnic – Rosa Prešeren.
Na današnji kulturni praznik obiščite muzej, razstavo, zvečer si oglejte dober slovenski film ali pa odprite knjigo s Prešernovo poezijo – vsako kulturno udejstvovanje je odlična naložba.
Vir: Visit Žirovnica, Prešeren.net, Mladinska knjiga, Wikipedia
Foto: Kraji.eu, Wikipedia
