Dušica Kunaver: Slovenske ljudske o vilah in škratih

V Knjižnici Domžale je v četrtek, 3. marca 2016, potekala predstavitev knjige "Slovenske ljudske o vilah in škratih", ki je izšla pri založbi Studio Hieroglif. Pogovor in pravljično urico so organizirali Studio Hieroglif, Dušica Kunaver, Irena Gubanc in Knjižnica Domžale.

V uvodu nas je pozdravila urednica založbe Studio Hieroglif, Urša Krempl ter predstavila raziskovalko ljudskega izročila, Dušico Kunaver ter izjemno ilustratorko knjig in slikanic Ireno Gubanc.

Iz bogate zakladnice slovenskega ljudskega slovstva je Dušica Kunaver zbrala enajst pripovedk o vilah in škratih. S sporočili iz preteklosti in s svojo iskreno, izvirno in čarobno vsebino se bodo pripovedke dotaknile tako mladih kot starejših bralcev.

Raziskovalka ljudskega izročila Dušica Kunaver nam v novi knjigi predstavi enajst vilinskih in škratovskih zgodb iz naših krajev. Med drugim izvemo, kako je rudarjem pomagal gorski škrat na Jelovici, kako se je ribica spremenila v dobro vilo v dolini Soče, kakšne je ušpičil škrat Sam v Logarski dolini, kako je gorska vila pomagala Petru Klepcu do nadnaravne moči in kako je pravzaprav nastalo Blejsko jezero. Da pa kratkih zgodbic ne bi samo poslušali, jih je ilustratorka Irena Gubanc čarobno oblikovala in jim dodala nadvse zapeljive risbice.

Zbirateljica ljudskega izročila in avtorica nove knjige Dušica Kunaver nas je tako popeljala na Gorenjsko. In da smo prišli do tja, smo zapeli skupaj pesem "Jaz pa pojdem na Gorenjsko". In smo prišli, Na Gorenjsko, do Bleda, tam pa smo izvedeli, kako je nastalo Blejsko jezero in kako je na njem ostal otoček. Podali smo se proti Škofji Loki, kjer smo spoznali na Lubniku Škrate in mlado pastirico, pot nas je vodila naprej do rudnika na Jelovici, kjer je škrat pomagal rudarju, da ni več tolkel revščine skupaj z ženo in desetimi otroki. Vsi smo zelo uživali, saj kamor koli smo hoteli priti, smo morali zapeti pesmico, ki nas je popeljala do teh čarobnih krajev, kjer kraljujejo vile in škrati.

Dušica Kunaver se je rodila leta 1937 v Ljubljani, sicer njen rod prihaja iz Krasa. Njen oče je bil Kraševec, a se je pred fašizmom umaknil v Ljubljano, mati pa je bila Ložanka. Bila je zelo domoljubno vzgojena, saj je bil njen oče Maistrov borec, član OF, udeležen pa je bil v 1. in 2. svetovni vojni. Kot nam je povedala umetnica, so bili doma dostikrat bili lačni in da bi otroci pozabili na lakoto, so skupaj z mamo peli, ona pa jim je tudi pripovedovala zanimive zgodbe o vilah in škratih. Tako so pozabili na lakoto. Umetnica pa je pozneje, ko je odrasla, začela zbirati in zapisovati te zgodbe. In da ne bi šle v pozabo, jih je začela tiskati v knjižice in jih tako začela širiti med ljudi. Zgodbe so zelo poučne in zanimive tako za otroke, ki jih je na predstavitvi knjige bilo kar precej kot tudi za odrasle, ki nas je tudi prišlo kar nekaj.

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Ljubljani, prav tako študij angleščine in ruščine. Ves čas je bila izredna študentka, saj doma niso imeli denarja, da bi ji lahko omogočili nemoten študij. V času študija je bila zaposlena v izvozni firmi. Po diplomi se je zaposlila kot učiteljica angleščine na osnovni šoli; tako je delala od leta 1967 pa do leta 1987. Poleg poučevanja na osnovni šoli je bila nekaj časa honorarno zaposlena v srednji šoli (približno 7 let). Njena poklicna pot je torej izpopolnjena s poučevanjem angleščine in oblikovanjem izvirnih učnih gradiv. Iz svojih izkušenj je napisala tudi več priročnikov, namenjenih pedagogom.

Njen mož je bil eden najbolj znanih slovenskih alpinistov in himalajskih pionirjev, Aleš Kunaver. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Vlasta (dr. medicine), Brigita (mag. slavistke in umetnostne zgodovine) in Primož (mag. strojništva). Aleš je 2. novembra 1984 tragično umrl med fotografiranjem Julijcev iz helikopterja, doma pa je ostalo veliko njegovih zapiskov, fotografij in filmov. Iz te bogate dediščine je Dušica Kunaver v samozaložbi izdala več knjig s področja alpinizma.

Danes je Dušica Kunaver v pokoju, a je kljub temu zelo aktivna: izvaja predavanja na različnih šolah, kjer razlaga o slovenskem ljudskem izročilu, o tehnikah učenja in o angleščini, predava tudi na univerzah za tretje življenjsko obdobje, na večernih šolah, kmečkim aktivom žena … Pripravlja tudi predavanja za turistične delavce, saj je, kot sama pravi, velika škoda, da se naša dežela, ki je tako bogata na naravnih in kulturnih vrednotah, bolj ne uveljavi v turizmu. Turistični delavec je namreč dober, če ve razen opisovanja lepot in vodenja po le teh tudi povedati kako zgodbo o teh krajih.

Vsi smo uživali v pripovedovanju zgodb in v petju. Ob koncu je umetnico z lepo butarico iz zelenja in oblikovano iz krep papirja obdarila članica društva izdelave rož iz krep papirja MASIMM, Sonja Beno. Urednica založbe Studio Hieroglif, Urša Krempl pa je otrokom razdelila novo številko revije Zmajček, s katero otroci z igro pridejo do znanja. Revija že 22. leto izhaja in navdušuje številne otroke. Kot pravijo o reviji Zmajček: "Pesmice, pravljice, uganke, vaje, ki bistrijo um, vse to najdeš v reviji, ki je pravi um". Ilustratorka Irena Gubanc pa je otrokom razdelila pobarvanke njenih ilustracij.

Več pa v zgornjem videu.